Ne bom ovinkarila. Idrije nisem cenila, dokler nisem kot študentka odšla v Ljubljano. Na začetku sem bila nad Ljubljano navdušena – ogromno mesto, veliko nepoznanih ljudi, še več dogodkov in nova poznanstva. Vendar zdaj, iz tedna v teden vedno bolj vneto čakam, da lahko v petek spakiram kovček, se usedem na avtobus in se vrnem domov, v Idrijo. Ne razumite me narobe, Ljubljana mi je všeč, tam živim s tremi najboljšimi prijatelji, vsak dan uživam, pa vseeno ne more nič nadomestiti čistega zraku, vonja po domačem stanovanju in veselega pasjega repka, ki me vsak teden znova z iskricami v očeh pričaka doma.