MCI: T: +386 51 231 049  |  E: info@mcidrija.si    HOSTEL: T: +386 40 808 022  |  E: hostel@mcidrija.si

LIVING IN IDRIJA: S POLNO PARO NAPREJ! BY TIM

torek, 02 april 2019 11:15

Ponosen sem, da sem iz naših koncev. Ljudje smo trmasti, točno vemo kaj si želimo in to tudi realiziramo. Ko sem nam ponudi priložnost, jo prepoznamo in udejanjimo. Tu ni prostora za sprenevedanje.

Obstajalo pa je obdobje, ko smo se še iskali, definirali naše prioritete in pripravljali strategije za prihodnost. V tem času smo opazili zanimiv trend, ko je družbeno dogajanje v mestnem jedru začelo umirati. Lokali in trgovine so pričele zapirati svoja vrata. Prišlo je do favne, da si noben drug ni želel ponoviti izkušnje predhodnikov, zaradi česar so ostali prostori zelo dolgo časa prazni. Turističnih obiskovalcev mesta se je nekoliko povečalo, težko pa bi rekli, da je bilo to tisto, kar smo od UNESCO-ve dediščine pričakovali. Ponudba turističnih artiklov, sploh nakup čipk, je še najbolj spominjal na loterijo. Lahko, da so imeli obiskovalce, a so bila prodajna mesta zaprta, ali pa obratno, so bila prodajna mesta odprta, obiskovalcev pa ni bilo. Po mestu je mrgolelo starih zapuščenih hiš in stanovanj, ki niso bila namenjena za odkup ali najem. Ker sta največji korporaciji zaposlovali glavnino ljudi, le-ti niso imeli časa in interesa, da bi karkoli naredili v zvezi z razvojem dodatne ponudbe v mestu. Še sami so bili bolj pasivni glede obstoječe ponudbe v mestu. Prišlo je do tiste zanimive točke, ko si na sprehodu po Idriji le stežka slišal spregovorjeno besedo v domačem dialektu. Domačinov ni bilo na spregled. Za kratek čas smo postali pravo mesto duhov.

Potem pa je na neki točki nekdo popi**il. Stvari so se pričele premikati iz mrtve točke. Lokali in trgovine v starem mestnem jedru so pričele ponovno odpirati svoja vrata s pomočjo cenejšega subvencioniranega najema, ki jim ga je omogočila Občina. Butiki s čipkami so postali odprti sedem dni na teden, celo leto (razen za novo leto). Z dvigom cene čipke, pa so prodajalci stopili na stran tudi klekljaricam, saj so jim tako zagotovili dostojen zaslužek za opravljeno delo. Le na enem mestu se zdaj lahko dobi tudi raznorazne produkte domačih pridelovalcev: med, marmelade, salame, sir, craft pivo Črni orel, domače žganje itd.

Za nekatere stvari nikoli ni prepozno, razen če je potreben pobeg iz sobe. In ker vsaka vsaka soba potrebuje svojo zgodbo, so seveda nastale tri sobe pobega. Pri Paracelsusovi delavnici se znajdete v alkimistični sobi znamenitega znanstvenika in okultista, ki je na gradu imel svoj laboratorij. Da mu tekmeci ne bi ukradli skrivnosti, se soba takoj za vašim prihodom avtomatično zaklene. Peščena ura pa kaže čas, v katerem morate zbežati, preden se sproži nevaren strup v obliki zelenega plina! Scopolijev herbarij je botanična soba, kjer morajo obiskovalci skozi šifre, ki jih je Scopoli zapisal v svoje herbarije, odkriti ključ, ki jih bo popeljal do prav posebnega odkritja. Knapom se vsuje rov in morajo pot ubrati skozi zapuščene rove kjer straši Berkmandlc - Pobeg iz rudnika se lahko prične!

Avanture pa so se naprej nadaljevale tudi, ko so obiskovalci ušli iz peklenskih sob. Poleg popularnega ribarjenja so se pojavila tudi organizirana vodenja z džipi do klavž, ledene jame in raziskovanja vojskarskega hribovja skupaj z grapo Gačnik, z vmesno malico na kmetiji, kjer se mastijo ob okušanju lokalnih dobrot. Tisti, ki so željni bolj adrenalinskih pustolovščin, pa imajo na razpolago kanjoning od izvira reke Idrijce ali skozi grapo Gačnik, ter organizirana opazovanja medvedov ob spremstvu lovca.

Krajinski park Zgornja Idrijca skrbi za projekte s področja raziskovanja in ohranjanja diverzitete naravnih vrst, izobraževanja za šole v Centru za obiskovalce in turistično ponudbo znotraj krajinskega parka. V času sezone je potrebno za vstop z avtom plačati ustrezno "ekološko takso", medtem ko je obisk s kolesom brezplačen. Urejeno je tudi kopališče Bela skupaj s kampom. S prijavo različnih projektov pa KPZI skrbi, da veliko kadra med mladimi, ki so se odločili za študij biologije, ostane doma. Seveda nič od tega ne bi bilo možno brez pomoči Občine in ureditve odlokov, ki so do formiranja parka oteževali njegovo delovanje. Da pa imajo obiskovalci občutek, da so vstopili v star in okolijsko raznolik svet, pa jih že v krožnem križišču v Godoviču pričaka kip dinozavra, čigar stopnje so bile najdene v okolici. Nekega dne upamo, da bo dovolj sredstev tudi za izvedbo Dino parka Godovič.

Poleg obstoječe nastanitvene dejavnosti se je le-tej pridružil še obnovljeni Hotel Nanos. Glede na novo občinsko regulacijo obdavčitve zapuščenih nepremičnin, so lastniki kaj kmalu prišli do spoznanja, da bo najlažje, če nepremičnine prodajo, oziroma oddajo v najem obiskovalcem, kot tudi lokalnim najemnikom. Posebnost glede nastanitev pa je popust, katerega obiskovalci lahko uveljavljajo ob predložitvi računov, s katerimi dokažejo obisk ali nakup lokalnih proizvodov.

Ker ni vse zgolj v tehnični in naravni dediščini, je potrebno obiskovalce obdržati še s kulturno ponudbo. Spomnili smo se, da imamo najstarejšo pihalno godbo na Zemlji in to slovesno obelodanili celotnemu svetu. Razglasitev krajevnega praznika idrijske godbe je postal tudi povod za Festival pihalnih godb. Zgodba festivala je šla v smeri showcase festivala, kjer se predstavljajo številni podmladki iz celotne Evrope, kasneje pa so se jim pridružile še skupine iz drugih koncev sveta. Glede na pobratenost z Gučo in New Orleansom, pa je pripeljalo do stika evropskih etno ritmov in ameriškega jazza. Da je tekom festivala postalo sploh veselo, pa poskrbijo še gastronomske specialitete festivalskih udeležencev. Festival pihalnih godb pa je zgolj eden od delčkov mozaika poletnega dogajanja, katerega se trži pod skupinskim imenom Festivalsko poletje v Idriji. Zraven štejemo še Festival idrijske čipke, Praznik idrijskih žlikrofov, Čipkarija, Tango festival, Alter alt festival, Četrtke na placu in Počitniški kino.

Marketing je pri vsem tem naredil resnično ogromno. Čisto nekaj svojevrstnega pa so pri širjenju naše zgodbe naredile Idrijske hiše v Postojni, Kobaridu, na Bledu, Ljubljani in Piranu. Svojevrstni turistični centri, ki delajo promocijo naše ponudbe, služijo tudi kot restavracije, ki servirajo žlikrofe, se pravi naše gastronomske posebnosti in druge lokalne prepoznavne produkte.

Do kulturnega preporoda je v mestu pripomogla tudi obnova Filmskega gledališča Idrija, ki je postal večnamenska dvorana. Z nakupom profesionalnega digitalnega projektorja pa je program lahko stopil nasproti širši publiki. V njej domuje tudi gledališka skupina s svojo produkcijo. Omogoča pa tudi uporabo dvorane za konferenčni turizem. Najstarejša gledališka stavba na Slovenskem v sklopu European Route of Historic Theatres - Adriatic trail privablja gledališke entuziaste s celotnega sveta. Velik korak za osrednjo in najstarejšo kulturno inštitucijo, Mestno knjižnico in čitalnico Idrija, pa se je zgodil z izgradnjo nove knjižnice, na mestu, kjer je prej stalo Rudniško gledališče. S tem je ustanova postala dostopna tudi invalidom, mamam z vozički in starejšim občanom, za razliko od preteklih prostorov v Magazinu.

Danes si res ne morem predstavljati, kako bi se lahko drugače odvilo naše življenje. Kakšen bi bil naš vsakdan, če ne bi izkoristili vseh možnosti, ki so nam bile dane. Verjetno bi morali pogledati skozi temno ogledalo v paralelno realnost, kjer odločevalci niso naredili pravih odločitev.

Lep pozdrav iz prihodnosti, ki je lahko tudi že vaša sedanjost.

 

***

Fotografija: iz projekta TBI - www.tbi.si; foto: Marko Čuk