Mladi so v projektu LOCAL spoznavali korake za zmanjševanje ogljičnega odtisa v vsakdanu
Štirje dijaki in dve mentorici smo zadnji januarski vikend preživeli v Liechtensteinu, kjer smo se v sklopu projekta LOCAL (Low Carbon Alpine Lifestyles) srečali na uvodnem vikendu s predstavniki partnerskih organizacij. Vodilni parter je organizacija CIPRA International, mednarodna komisija za zaščito Alp, sodelujejo pa tudi organizacija Alpsko mesto leta, mreža alpskih mest, mladinski center Popcorn iz Schaana, Gimnazija Tolmin in naš mladinski center.
Projekt je podprt s strani Erasmus+ programa in je namenjen spodbujanju dejavnosti na področju varovanja okolja in participacije mladih na območju Alp, tokrat zlasti iz Liechtensteina in Slovenije. Namen sodelovanja je spodbuditi skupine štirih do šestih mladih, da si zamislijo in izvedejo projekt v svojem lokalnem okolju ter prek njega eksperimentirajo s trajnostnim načinom življenja in zanj morebiti navdušijo tudi druge. Hkrati tovrstni projekt omogoča tudi interakcijo z odločevalci iz neposrednega okolja ter mladim daje več besede pri lokalnih zadevah ter jim dolgoročno morda ponudi dober razlog tudi za odraslo življenje v svojih rojstnih krajih.
Po dolgi nočni vožnji z vlakom nas je čakal uvodni dan, ko smo na uvodnem predavanju izvedeli »kam je šel snih« oziroma da se ozračje na območju Alp segreva še hitreje kot v povprečju, saj zaradi razpršenosti krajev prihaja do povečane količine transporta, zaradi nizkih temperatur bolj ogrevamo stavbe in zaradi taljenja ledenikov se več toplote zadržuje zaradi temnih tal. Za več informacij o primerih dobrih praks in ogroženih delih Alp, si lahko ogledate interaktivni zemljevid.
Potem smo razmišljali o svojih načinih življenja, njihovem vplivu na okolje in morebitnih izboljšavah, ki bi jih lahko vsak začel pri sebi. Ste že kdaj razmišljali, kako pogosto nakupujete nova oblačila, koliko električnih naprav uporabljate, v kolikšni meri uporabljate javni prevoz ali se vozite s kolesom, kako pogosto jeste meso ali lokalno pridelano in doma skuhano hrano? Vam je katero izmed teh navad že uspelo izboljšati? Katera je lahko naslednja? Mi smo bili presenečeni nad lastnimi odgovori!
Za navdih smo obiskali še mlade predstavnike organizacije Jugend Energy, ki so nam predstavili svoj projekt. Domiselno so zbrali sredstva in postavili sončne panoje za pridobivanje električne energije na strehi stanovanj za mlade, ki okrevajo po hospitalizaciji zaradi duševnih stisk. Po skupinah smo bili prvi dan zadolženi še za kuhanje večerje, za katero smo morali izbrati sestavine s čim manjšim ogljičnim odtisom. Dobro nam je šlo od rok, tako da nismo bili lačni.
Drugi dan smo namenili iskanju idej in odločanju, kateri projekt bomo uresničili v naši lokalni skupnosti. Dobili smo krasno idejo, ki je še ne izdamo, jo boste pa v prihodnje zagotovo zasledili ob spremljanju naših facebook in spletnih strani. Dan smo zaključili v športno-zabavnem slogu, saj smo se s krpljami odpravili na pohod v snegu, želodčke napolnili s sirovim fonduejem in se s sankami spustili nazaj v dolino.
Organizirano dogajanje je spremljalo tudi spletanje poznanstev z novimi mladimi iz Slovenije in Liechtensteina ter za spoznavanje tuje države. Program se je večinoma odvijal v prostorih gostiteljskega mladinskega centra, tako da smo lahko spoznavali tudi način delovanja tovrstnih organizacij v drugih evropskih krajih. Naslednjič se bomo srečali oktobra, ko bo večina izpeljanih projektov že za nami in jih bomo lahko predstavili še ostalim.
O vtisih smo povprašali tudi udeležence. Zali (15) je bilo na srečanju fino »ker je bilo veliko različnih ljudi, fajn organizatorji in mentorji, super hrana in program«. Alji (15) se je zdelo super, »ekipa je bila odlična in skupaj smo res naredili veliko za boljšo prihodnost. Upam, da se bo ta projekt uspešno zaključil in komaj čakam na naslednje potovanje«. Martinu (17) pa so se v spomin najbolj vtisnili »trenutki, preživeti z na novo spoznanimi prijatelji. Celoten program je bil izoblikovan zelo odprto, kar nam je puščalo polno možnosti sodelovanja ter dela po svojem okusu. Celotna realizacija projekta pa mi bo predstavljala nepozabno izkušnjo, ki jo je vredno ponoviti tudi v prihodnje!« Helena (27) pa pravi, da jo »je obisk srečanja motiviral, da vsak dan za pot na delovno mesto izberem avtobus namesto avtomobila«. Najljubše spomine je strnil tudi Tadej (17) »Srečanje v Liechtenstainu je bilo zelo dobro, spoznali smo nove ljudi, njihovo hrano ter njihovo kulturo. Pridobili smo nove izkušnje, izbrali projekt za letošnje leto, se zabavali ter hkrati veliko novega naucili. Še posebej se mi je v spomin vtisnil trenutek tišine na vrhu gore, na katero smo s krpljami hodili po cevcu. Jasen razgled na avtocesto in Švico v ozadju nam je ustvaril popoln trenutek miru, ki smo ga kasneje pregnali z adrenalinskim spustom z gore s sanmi. Omenil bi pa še to, da je bila pot do tja in nazaj dolga, a si ne morem predstavljati boljše družbe, ki bi mi krajšala čas, mentorici Tina in Helena sta poskrbeli, da na peronih nismo čakali in proti koncu sta nam predstavili še neko igro, ki nas je zamotila tako dobro, da sploh nismo vedeli, kdaj smo prispeli v Ljubljano.«