MCI: T: +386 51 231 049  |  E: info@mcidrija.si    HOSTEL: T: +386 40 808 022  |  E: hostel@mcidrija.si

Living in Idrija v prazničnem času

petek, 14 december 2018 13:06

»To je zame eden izmed najlepših časov v letu. To je čas pričakovanj, obdarovanj, miru, ljubezni in božičnih doživetij. Posvetim ga predvsem prijateljem in najbližjim, s katerimi preživljam praznične dni. Zimske večere pogosto namenim sprehodom po okrašenem mestu ter druženju ob skodelici čaja,« pravi Nina in najverjetneje bi podoben zapis pripravil še marsikateri prebivalec Idrije.

December je res poseben mesec. Res je lahko najlepši in res je poln prazničnih doživetij. Najverjetneje se nikomur ni uspelo izogniti vsaj enemu prazničnemu oglasu ali božičnemu komadu. Tudi lučke se prižigajo, smrekice postavljajo. Pošiljamo vabila na dogodke in druženja, srečujemo se z družino, znanci, prijatelji. December pa prinese tudi veliko zahtev ali pričakovanj, kaj vse je potrebno početi ali narediti. Mediji od nas pričakujejo potrošnjo, družina pričakuje še več skupaj preživetega časa, sladkosnedi pričakujejo piškote, mimoidoči pa nasmejane obraze. Pričakovanja in zahteve so lahko naporne, a vsak posameznik se odloči, kako bo te zahteve dojemal in kako jih bo prilagodil, da bodo ustrezale njemu in da praznični čas ne bo naporen, ampak prijeten. Tak kot bi moral biti.

Na vsakem posamezniku je ali bo zavil z očmi, ko bo zagledal nov praznični oglas, zaprl radio, ko se pojavi božična pesem, se pritoževal nad dogajanjem ali pomanjkanjem dogajanja, ali pa bo dogajanje spremljal skozi pozitivno perspektivo in z žarom v očeh čakal, da se prižgejo lučke in da se zima zares začne. Vsaj tako meni Ajda, ki spremlja dogajanje v mestu in zapiše: »V domačem mestu je za čarobne občutke ob sprehodu skozi mesto, z lučkami in veliko smreko na mestnem trgu, poskrbljeno. Prav tako pa so za vesele občutke “krive” večinoma mame in none (pa tudi kakšen ata in nono ? ), saj vonj sveže pečenih cimetovih piškotov in medenjakov predvsem ob večerih za vikend preveva še tako ozke uličice mesta.«

Vseeno pa si kot mlada prebivalka mesta želi piko na i, in sicer: »Da okoli sedme ure zvečer Idrija ne bi bila mesto duhov. Pogrešam predvsem malo več družabnega življenja, druženja v večernih urah, živahnosti na ulicah...«
»Mogoče pa bo eden od ostalih dveh dobrih mož to željo uslišal?,« se še sprašuje Ajda.

Seveda, december je čas druženja, čas zabav in čas sprostitve. Takrat je čas, da se v mestu nekaj dogaja, da se sliši smeh, da se sliši glasba in da mesto prebivalcem omogoči, da je praznični čas prijeten. Tak kot bi moral biti.

Podobno razmišljanje zapiše Vesna: »Božič v Idriji. No, da bi imeli prav veliko za napisati o prazničnem vzdušju v našem mestecu ravno ne. Žal nismo eno takih mest, ki ti pričara ta občutek že samo ko stopiš skozi vrata. Dejansko nismo niti mesto, ki bi ti to pričaralo, ko bi se samo peljal skozi, recimo od nogometnega igrišča proti Spodnji Idriji. Žal, je božič v našem mestu moč začutiti le v samem mestnem jedru, kjer nas čaka ogromna, letos prekrasna jelka in nekaj okrašenih mestnih hiš. Na žalost pa, tam kjer so lučke, ni dogajanja, razen novoletne zabave. In obratno seveda. Če že okrasitve nimamo, ali pa kuhančka, imamo pa vsaj dobre klube in društva, ki se trudijo, vsak na svoj način popestriti praznično dogajanje. V kinu se vrtijo božične risanke in filmi, lahko se udeležimo božično-novoletnih zabav in koncertov, ipd. Dogajanja je kar nekaj. Na žalost pa moramo praznično dogajanje iskati in iskati. Ne pride kar samo od sebe. Res si želim, da bi, ko bi se peljala skozi Idrijo, ob cesti svetile snežinke, ko pa bi se peljala skozi Spodnjo Idrijo, bi nad cesto viselo tisto prekrasno zeleno smrečje, tako, kakor je to bilo še nekaj let nazaj. Ko bi se z mojima nečakoma sprehajala skozi Mejco, bi na drevesih visele lučke in božično okrasje. Da bi se kdaj pa kdaj po mestu slišale božične melodije… Toliko odprtih možnosti je. Toliko idej.«

December je tudi mesec upanja, mesec refleksij in tudi čas, ko se zazremo v novo leto in razmišljamo, kaj bi lahko naslednje leto naredili še bolje ali drugače. Ajda polaga upanje v dobre možje, Vesna v klube, društva in aktivne posameznike.

Mi kot mesto pa bi lahko položili upanje vase in se odločili, da bomo v prihodnjem letu mi tisti, ki bomo oživljali mesto in ga čez celo leto polnili s pozitivno energijo. Da bo mesto prijetno. Takšno kot bi moralo biti.

 

 

---

 

Poleg tega zapisa o prazničnem času v Idriji pa smo prejeli tudi osebno mišljenje o preživljanju prazničnih dni. Maruša, ki je z nami že delila zapis #LivingInIdrija, tokrat razmišlja še o prazničnem času: 

"Ko pomislim na božični čas, se v meni vzbudijo mešani občutki. Opažam namreč, kako se še posebej v prazničnih dneh vse bolj potencirajo pozitivna čustva, neko splošno stanje čarobnosti, radosti, veselja. Moraš se počutiti in obnašati tako in tako, če ne nisi ok in te ne sprejmejo. Znano pa je, da se veliko ljudi sooča s takimi in drugačnimi čustvenimi stiskami, ki se v času božiča še okrepijo. Še posebej se povečajo stiske tistih ljudi, ki so osamljeni. V prazničnem obdobju namreč večina ljudi preživlja čas s prijatelji in družino. Osebe, ki imajo šibke prijateljske vezi ali nimajo družine, zato v tem času bolj opazijo in občutijo razliko med lastnim vedenjem in vedenjem drugih. Morda so pravkar izgubili ljubljeno osebo, družinskega člana, najboljšega prijatelja in je zato občutek sreče za njih samo oddaljen spomin.

Vsa ta "sreča" v času praznikov se mi zdi prenapihnjena in ves ta blišč le navidezen. Dokazano je, da prazniki ne prinašajo le veselja in daril, pač pa tudi povečana občutja tesnobe, depresivnosti, brezupa, nemoči in negotovosti, kar lahko v najhujšem primeru pripelje tudi do samomora.

Mislim, da so prazniki izgubili tisti prvotni namen. Vse bolj se vse preveša v eno samo neskončno nakupovanje, stres in basanje s hrano. A si res želimo tega? Kaj želimo napolniti z vsemi temi darili in hrano? Bomo z dolgimi nakupovalnimi seznami, goro zapravljenega denarja, bogatimi večerjami in velikimi škatlami daril res zapolnili tisto praznino, ki nas v bistvu sili v to nesmiselno početje?

Sama pomen praznikov bolj vidim v tem, da sočloveku nameniš toplo in prijazno besedo, nasmeh in mu mogoče podariš kakšno malenkost. Dosti bolj dragocene so tiste drobne pozornosti, kot je na primer to, da človeku sežemo v dlan, ga objamemo, poljubimo, poslušamo, razumemo ali le pocrkljamo. Najlepše božično darilo, ki ga lahko nekomu podarite, je ljubezen, toplina in podarjen čas. ❤"