MCI: T: +386 51 231 049  |  E: info@mcidrija.si    HOSTEL: T: +386 40 808 022  |  E: hostel@mcidrija.si

Living in Idrija by Anja [DAMA SM in bom zmiri U IDRJI]

torek, 11 december 2018 15:47

"S kut si pa ti?" je vprašajne, ka ga zadne cajte kr velikat dabim... In z najvičim veselem rečem "iz Idrje"... Običajnu adgavarije "Se se sliš".

Živlejne me je zanesl 119,65 km van iz Idrje, v mistu kir sa knapi namest živosrebrne rude kapal premog, kir je "mat k***" ena lipših besid, kir je grič na vse strani kamr se abrneš kukr pr nas, kir imaje namest žlikrafov na talerju grenadirmarš, nimaje Idrske Bile, ampak Mitušk slap, kir se ldi pazdravleje še donc "SREČNO" in povrh vsega nem še nataliteta dvigujem...ampak ni pa kukr DAMA, nikol nav kukr U IDRJI. Ris, de sm zdej že skor 27,3% Trbouka, ampak pa srcu 100% Idrka in zmiri ka se prpilem da Zagoda se nasmejim, ka vidm tabla "IDRIJA".

V vseh teh litih mi je Idrje dala vse kar rabm, de sm zadaulna s svojim živlejnem, de sm ratala tu kar sm. Vritn je v genih mal te knapovske trme, ka ti skus živlejne pride še kak prov. Kot otrok sm žvila mal vn iz Idrje, u Kanuml, cirka 13-17min vožne iz centra, čist odvisn kuk sa ti te vaške ciste damače pa kuk je semaforjev. Pol pa sm se pa 19ih litih kt sriča v nesrič preselila v downtown, u Idrje na Vajskarska. Umis sm se vsak dan vazila najprej v Spudna Idrje v osnovna šula in pol u Idrje na gimnazija. Tu mi je dalu super odskočna daska, de sm šla v Lublana študirat kar sm si želila in se vsak pitk z najvičjim veselem vračala nazaj damu, vikendi u Idrji sa nafilal moje baterije za naprej. Niki cajta sm celo na šiht hadila u Idrji, pol pa se je panudla prilka de sm začila svoja put.

Idrje mi je dala značilna rovtarska govorica, dala mi je G, ka ga mal kdu lohk kopira, še mejn ldi pa ga lohk presliš. G-ja na dabiš, z G-jem se radiš. Moji 8-litni trbouski nečakinji sm kumi razlažila, de v idri gavarima slovensku in ne anglešku, de učbeniki v šulah nisa prilagojeni in prsigla mi je, de ka bu velika se bu naučila idrsku gavort. Tut muj bestič bi gdaj rabu prevajalca, maguče, de se zatu tk fajn razumeva, ka sploh na vi kva gavarim.

Zarad Idrje sm dabila najbulš možn vzdevk ČIPKA in tu lih jest, ka sploh na znam kliklet. Nism bla ena unih punčka ka je hadila pa pouku v čipkarska šula in tut h zborčku nism hotla, nisma vsi za vse. Pamoje marskdu sploh na vi točn kk mi je imi, vije pa de sm ČIPKA in de prhajam iz Idrje.

Idrje mi je dala super narava in vritn zatu kumi čakam vsaka minuta ka je lohk prežvim zuni. Zarad nešteto vzponov na Kabalove, Hleviše, Vojsku vritn ni slučaj de rada lavfam v klanc. Za tak kalibr člavika kukr sm jest ris ni lipšga kukr de griš takoj pa šihtu lavfat da klavž, čez Krikovše al pa če maš bel mal cajta sam na Rake, de lohk griš na gorca al pa patrajbaš mal deli krug s specijalka, de adplizaš kešna lahka smir u Strugu, na Gurah, al pa griš skočt le na bombica u Bila. Ka sa pršl u Bila kolegi iz Trboul sa bli tuk navdušeni, de risnu razmišlam, de bam začila mit vodene izlete Trboule-Idrje al pa celo kešne kempe čez palitje. Ka dnivi rataje krajš lohk smukneš za kešna ura v fitnes, na badminton al pa fajn prešvicaš na kešnmu HIITu. Včasih me celo zanese, de grim na kešn koncert, v idrskmu kinotu pa ris že dovgu nism bla.

Eni pravje de je Idrje mejhna, de vsak ad vsazga vi vse... Jest pa stvar vidm z druge perspektive. Idrja je ris mejhna in izjemnu fajn apčutk je, ka skor vsakmu na cist lohk rečeš "žijo", mal paklepetaš, se maj nasmejiš in prepričena sm, de če bi človk karkoli rabu bi bil brž kdu pr nemu. Mislem si pa, de dukler na stupiš vsaj mal van iz Idrje, nikol zaris na viš kuk je žulejne pr nas fajn. Idrje je lih tuk velika, de če ma človk želja pa volja lohk marskej nrdi. Če maš dobre ideje, jih bu edn prej al slej slišev. Pa še tu me navdušuje, de je Idrje ris varna, de bam mulcu z veselem čez par lit rekla "Pejt se jegrat v Mejca pa prit čez dvi ure damu" al bava šla pa pa južn z beciklam u Bila.

Najvažnej mi je pa tu, de mi je Idrje dala družina in neprecenljive prjatle zarad kirih se znova in znova vračam damu in mi je cajt prežvit v naših koncih ris dragocen. Zdi se mi de je Idrje kraj, kir se lohk vsak najde in ne gledi na tu kuk kilometrov stran me bu adpelal živlejne, bom zmiri iz Idrje in nabena put nav predovga, de neb mogla vsaj mal pridet na obisk. Skrita želja je pa ta, de bu tamal poleg vseh trbovskih kletvic znal reč tut suverenu naš rovtarski G.