Mag. Miranda Groff Ferjančič, je kandidatka na letošnjih županskih volitvah. Izredna strokovnjakinja na področju financ je po končani Ekonomski fakulteti v Ljubljani uspešno opravila specializacijo iz mednarodnega poslovanja, magisterij pa je pridobila s področja financiranja infrastrukturnih projektov. Večletne izkušnje iz svojega ceha je pridobila kot vodja finančne operative na Rotomatiki, po delu na banki SKB pa je svojo kariero obogatila tudi z delom na Ministrstvu za finance. Je mati dveh otrok in babica enemu vnuku.

V okviru pobude Mladinskega centra Idrija glede lokalnih volitev sva v petkovem dopoldnevu tudi sama opravila izčrpen intervju z obetajočo kandidatko.

Sami ste nedvomno strokovnjakinja s področja ekonomije in gospodarstva. Zakaj ste se odločili za kandidaturo, kako boste sami s svojim potencialom na področju ekonomije pripomogli k vodenju občine?

Ko sem se odločala, ali naj sprejmem povabilo k županski kandidaturi ali ne, je najbolj "prevagal" argument sedanjega župana, da lahko Idrijčanom ponudim svoje znanje in izkušnje, ki jih imam na finančnem področju, predvsem na področju vodenja projektov in koriščenja evropskih sredstev. Prepoznati je treba projekte, s katerimi lahko Idrija pridobi.  Če namreč občina dobi evropska sredstva za financiranje, ostane več denarja za infrastrukturo, ki pa bo v Idriji vedno potrebna.

Predvsem se bom trudila za izboljšanje učinkovitosti delovanja javne uprave in javnega sektorja, da bo ta prijazen do ljudi. Ukvarjala se bom tudi z vodenjem projektov in  investicij. Dober projekt vedno dobi vire financiranja. Iz letnega občinskega proračuna, torej od dobrih 13 milijonov  evrov, za investicije ostanejo le slabi trije.  Potem sledi odločitev, ali bomo sredstva namenili za t.i. mehke programe ali za infrastrukturo. Slednja dandanes zajema povsem vsakdanja področja in novodobne standarde, ki jih je treba zagotoviti: ceste, kanalizacijo, vodovod, internet … Po drugi strani pa mora Občina vzpostaviti pogoje za bivanje, da se ljudje vračajo in tukaj tudi ostanejo.

Sami v svojem predvolilnem programu poleg trajnostnega razvoja v idrijskem okolju obljubljate tudi sanacijo delov Keltike, ceste, ki tudi Idrijo povezuje z osrednjo Slovenijo, torej tudi razvpite idrijske Zale. Kako se boste lotili zastavljenega cilja?

Nismo, kot pravijo, "sto let za svetom", mi smo 25 minut od avtoceste. Odmaknjenost od glavnih prometnih križev je za Idrijo kvečjemu prednost. Se pa strinjam, da mora biti v Idriji urejena ustrezna prometna povezava. Ko bo Zala urejena  in nadgrajena, prevozna s povprečno šestdesetimi kilometri na uro, bomo imeli kar dobre povezave s svetom. Je pa ne samo naloga Občine, temveč tudi lokalnega gospodarstva, da pritisne na resorno ministrstvo. Ne rabimo štiripasovnice, potrebujemo dobro državno cesto. Sama bom glede te konkretne zadeve v okviru občine zagotovo pomagala državi, da ne bo prišlo do zapletov. Treba bo poiskati tudi nadomestne povezave med gradnjo, nadgraditi kakšno občinsko cesto. Za regulacijo le-teh pa bomo poleg občinskih sredstev poskušali zagotoviti tudi državna sredstva. Potrebna je le priprava dobrega projekta in argumentov.

Ker gre za državno cesto, sama Občina nima glavne vloge pri odločanju, se pa bom v primeru izvolitve potrudila zagotoviti, da ne izpade iz nacionalnega razvojnega programa. V tem primeru pa bo velika pomoč tudi poslanec v državnem zboru, ker mora državni proračun potrditi državni zbor. Definitivno bom v primeru težav izkoristila vse možnosti, da bo projekt pravočasno zaključen.

Na idrijski Občini trenutno vlada popolna neodzivnost, celo ignoranca, do vseh vprašanj, prošenj ali pobud občanov, tudi mladih. Kakšnih ukrepov se boste poslužili, da bo Občina spet postala odzivna in se približala občanom?

Na področju vodenja Občine je prav, da pride do sprememb, ki jo bodo naredile prijazno občanom. Moja vrata bodo, če bom postala županja, vedno odprta za pobude. Res pa je, da župan sam ne more narediti vsega, imeti mora tudi dobre sodelavce. Kar pa se tiče samih sprememb v delovanju, si bom prizadevala za povečanje učinkovitosti, tudi odgovarjanje v zakonskem roku itn.

V svojih izjavah velikokrat poudarjate, da bo ena izmed vaših prioritet tudi sodelovanje in komunikacija z mladimi v Idriji. Na predstavitvi kandidature ste povedali, da mora Idrija postati mesto, v katerem se mladi počutijo zadovoljne. S kakšnimi ukrepi nameravate to uresničiti? Kaj se vam zdi največja težava na tem področju? So privlačni bivalni pogoji res tisto, kar mlade ločuje od kakovostnega okolja zanje?

Po podatkih raziskave je bila kot prva med skrbmi, ki danes pestijo mlade, strah pred nezaposlenostjo, sledila pa mu je dostopnost do stanovanj, torej širše, stanovanjska politika v Idriji. Občanom prijazno okolje je mogoče zagotoviti že z majhnimi posegi in z majhno količino javnih sredstev,  npr. z gradnjo otroških igrišč okrog stanovanjskih naselij, z nadgraditvijo parka v Mejci. Poleg prijetnega bivalnega okolja, ki je pogoj, da občani ostajajo v Idriji, je tu tudi že omenjena stanovanjska politika; v načrtu imam tudi izgradnjo novih stanovanj, vredno pa bi bilo razmisliti tudi o odkupu praznih stanovanj, ki bi jih mladim ponudili v  najem. 

Nekako največji cilj pa je, da mladi prepoznajo kvaliteto bivanja v Idriji, varnost, dostopnost, ki ju mesto ponuja.

Mnogo dijakov iz drugih občin po končanem pouku težko pride domov. Še posebno zaskrbljujoč primer so dijaki četrtih letnikov, ki imajo pouk pogosto do 15. ure, zato ostanejo v Idriji brez avtobusnega prevoza. Namerava občina v primeru uspeha vaše kandidature nameniti dodatna sredstva za avtobusni prevoz dijakov in šolarjev?

Strinjam se, da je treba najti ustrezno rešitev. Občina bi morala biti pripravljena zagotoviti dodatna sredstva v ta namen. Je pa potrebno zadevo  v celoti preučiti z namenom, da se najde najbolj optimalna rešitev. Bom pa temu absolutno posvetila pozornost.

Vsekakor sem za participativnost proračuna, a pričakujem tudi aktivno udeležbo mladih, da bodo oni prišli s pobudo, kaj bi radi. Potrebno se je dogovoriti glede tega, kakšen obseg sredstev je potreben, mladi pa boste povedali, kaj se bo s temi sredstvi naredilo. Želim predvsem,  da ste aktivni in da ste pripravljeni v to vložiti svoje delo in čas.

Če bodo sredstva odobrena,  boste nad sredstvi, delom proračuna, ki bo ponujen s strani Občine, uvedli oziroma utrdili nadzor v smislu dejanske realizacije cilja, da so sredstva res šla za pravi namen itd.?

Mislim, da je to zame kot finančnico samo po sebi umevno. Župan je vendarle tisti, ki je odgovoren za zakonito rabo javnih sredstev. Če bodo nekomu odobrena javna sredstva, bo moral župan za to tudi odgovarjati.

Mnogo dijakov naše šole sodeluje v gledališki skupini, ki pa nima kvalitetnega prostora za vajo in uprizoritve. Edina alternativa že dolgo trajajočemu pomanjkanju koncertne dvorane v Idriji je Filmsko gledališče, ki pa daje predstavo, da se bo v nekaj letih podrlo samo vase. Nameravate v štirih letih vašega mandata nameniti del sredstev za gradnjo prepotrebne univerzalne dvorane v Idriji?

Idrija ima družbeno življenje na splošno zelo dobro razvito. Tukaj bo treba pogledati na možnosti in priložnosti za zagotovitev dodatnih virov financiranja. Zlasti nova finančna perspektiva Evropske unije bo šla v smeri mehkih vsebin, ko bo treba poiskati, kaj se bo lahko iz tega financiralo. Glede infrastrukture pa je imel že dosedanji župan načrte za obnovo dvorane Filmskega gledališča in mi jih sedaj nerealizirane zapušča. Najstarejša gledališka stavba na Slovenskem je zagotovo na seznamu potrebnih investicij. Prizadevala si bom,  da jo bom realizirala. Stvar bodočega občinskega sveta pa je, da skupaj določimo prioritete. Prioritete so sicer trenutno vrtec v Spodnji Idriji, komunalna ureditev neurejenih okoliških zaselkov ipd. Ker je maksimalna možna letna investicija proračuna Občine tri milijone evrov, se bomo morali kar se da potruditi za izkoriščanje sredstev Evropske unije in ostalih finančnih inštrumentov v namen izvajanja tovrstnih del. Problem  Filmskega gledališča lahko rešimo s sredstvi  iz popotresne obnove in  sredstvi kulturnega evra, ki pa trenutno žal še ni v veljavi.

Bo torej Filmsko gledališče v štirih letih vašega mandata obnovljeno?

Obnova je v programu, obljubljati pa žal ne morem. Prizadevala si bom za izpolnitev celotnega programa, na žalost pa tudi ta presega razpoložljiva sredstva.

Kaj pa obnovitev Rudniške dvorane oz. izgradnja moderne koncertne dvorane na taistem mestu?

Obe investiciji v štiriletnem mandatu zagotovo ne bosta mogoči. Tukaj na žalost res ne vidim možnosti za realizacijo v tako kratkem času. Preden pa se lotimo česarkoli, moramo natančno premisliti, ali je nadgradnja Rudniške dvorane v moderno prizorišče koncertov in iger sploh mogoča. Vidim pa, da je trenutni trend gospodarjenja z dediščino v povezavi starega in novega. Zatorej sem danes bolj naklonjena obnovi obstoječega objekta kot gradnji novega.

Seveda ne moremo mimo nedavnega grobega posega v idrijsko dediščino. Gradnjo t.i. začasnih skladišč soli je že z vidika ohranjanja kulturnih spomenikov v Idriji nesprejemljiva, hkrati pa se je uničilo še edini prostor v Idriji, na katerem so lahko mladi  pa tudi drugi prirejali kvalitetne koncerte in s tem popestrili sivi vsakdan marsikoga v Idriji. Ali podpora dosedanjega župana Vaši kandidaturi pomeni, da se bo skladišče širilo,  ali pa lahko pričakujemo njegovo odstranitev?

Omenili ste, da je področje Kajzer del kulturne dediščine. Tako je jasno, da deponija Komunale nima tu kaj iskati. Menim, da je v Idriji, ne glede na to,  da smo stisnjeni v to ozko dolino, mogoče najti bolj primerne prostore za shranjevanje soli. V štirih letih lahko pričakujete, da teh objektov na območju pod Unescovo zaščito ne bo več.

Prvopodpisani na vaši kandidaturi je dosedanji župan Bojan Sever. Ali to pomeni, da boste nadaljevali z njegovo precej  zgrešeno politiko turizma v Idriji -  podatki namreč kažejo, da je Idrija v letu 2017 imela manj nočitev kot Cerkno v prvih treh mesecih leta?

Vsa zahvala mojim predhodnikom za pridobitev naziva Alpsko mesto leta in ostalih, a ti uspehi niso bili dovolj izkoriščeni. Na področju turizma bo treba v prihodnjem mandatu narediti kar pomembne premike. Leta 2021 bo Slovenija gastronomska regija Evrope. To bo dodatna priložnost za Idrijo, da širši javnosti predstavi nam specifično kulinariko. Vsi poznajo žlikrofe, nihče pa ni še nikoli slišal za smukavc, željševko in bakalco. Prav tako se mora Idrija začeti tržiti kot destinacija. Glede nastanitvenih kapacitet lahko pokrijemo precej širok spekter turistov z različnimi pričakovanji. Imamo bogato tehnično dediščino, ki jo je treba nadgraditi s ponudbo različnih idrijskih jedi, vsemu temu pa dodati program sprostitve in rekreacije. Tu imamo odlične pohodniške in kolesarske poti, proga na Vojskem za tek na smučeh je ena najlepših, kar sem jih kdaj videla. Lajšt je čez poletje nekaj fantastičnega. Prav zato je za Krajinski park Zgornja Idrijca treba pripraviti upravljavski načrt in se aktivno posvetiti vzpostavljanju pogojev, v katerih bodo ljudje videli gospodarsko priložnost, kar pa bo pri tako nizki brezposelnosti nedvomno težko. Je že res, da so v Idriji tretji največji zaposlovalec majhna podjetja, a je veliko teh podizvajalcev dveh velikih družb v naši dolini. Prav zato smo tu nedvomno izpostavljeni ogromnemu tveganju, saj imamo zelo močno industrijo v samo enem sektorju.

Kljub temu pa nastopate s podporo g. Stojana Petriča?

Gospodu Petriču se za podporo zahvaljujem, glede na to, da sem delničarka v Hidrii, pa upam, da imam tudi njihovo podporo. Podporo podjetnikov cenim zato, ker bomo realizacijo načrtov na področju državne povezave lahko dosegli le v primeru, da skupaj izpostavimo pomembnost cestnih povezav z notranjsko regijo. Skupaj dosežemo veliko, če pa smo razdrobljeni, nas bo naša majhnost pokopala.

Kaj bi sami vključili v upravljavski načrt parka Zgornja Idrijca?

Pomemben del le-tega bo promet. Tu imam rešitve, ki pa jih bo potrebno še prilagoditi. Na področju prometa v Strugu pa bo nedvomno treba nekaj narediti.

Sami se nameravate nasloniti tudi na pomoč evropskih sredstev. V katere projekte nameravate vložiti največ truda, da se ta sredstva počrpajo?

V okviru te finančne perspektive nameravam pogledati, kateri projekti so dovolj pripravljeni na izvajanje, zlasti na področju zagotavljanja poplavne varnosti, kjer so sredstva na razpolago. Glede nove finančne perspektive, ki se bo začela izvajati leta 2021,  pa danes težko govorim, saj še ni sprejeta. Vemo pa, da bo usmerjena v mehke vsebine, zato mora imeti  Idrija pravočasno pripravljene okvirne projekte.

Gospod Bojan Režun je nosilec liste Socialnih demokratov, s podporo katere kandidirate. Bo v primeru vaše izvolitve ostal podžupan?

Ne.

Zakaj boste prav vi to nedeljo prava izbira?

Zaradi znanja in izkušenj, ki jih imam. Znam delovati povezovalno, znam prisluhniti potrebam ljudi na podeželju in v mestu ter znam na podlagi kulture dialoga najti rešitev, ki bo vsem v zadovoljstvo.

Intervju sva zapisala Cene Skrt in Andraž Kosmač.

Izvajanje dejavnosti sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj prek Interregovega programa Območje Alp ter Občina Idrija v okviru projekta GaYA – Odločanje in mladi v Alpah.