Za začetek bi Vas prosili, če se nama lahko predstavite, tako kot bi se nekomu, ki vas prvič sreča.

Sem Kristjan Brus, avtohtono Idrijčan, 30 let sem živel v Idriji, sedaj pa zadnjih 10 let v Ledinah, tako da je to še ena od prednosti,  saj  poznam tako življenje v Idriji kot na vasi. Poročen, oče štirih otrok, od vrtca do srednje šole,  tako da poznam  problematiko vrtca in šol. Prosti čas … Večinoma ga nimam, sem tako predsednik kot trener v Nogometnem klubu Ledine, kjer imamo vsakodnevne aktivnosti in gredo popoldnevi in konci tedna za treninge in tekme. Zaposlen sem v gradbenem podjetju kot vodja logistike in nabave. Drugače sem bil dvanajst let, se pravi tri mandate,  občinski svetnik, vmes tudi predsednik Krajevne skupnosti Ledine, zato še toliko bolj poznam  problematiko te občine.

Nadaljevali bi z zelo klasičnim vprašanjem: Kako ste se odločili, da boste kandidirali za župana?

Za župana sem kandidiral že na prejšnjih volitvah. Predvsem sem se spet odločil ravno zaradi tega,  ker imam izkušnje, kako v občini delujejo klubi in kakšen je odnos do krajevnih skupnosti. Vidim, da je vse preveč neenakomerno razporejeno, preveč centralizirano, zato smo se na pobudo nekaterih odločili, da poskusimo to spremeniti in dobiti župana s podeželja, ki ve, kakšno je življenje na podeželju.  Predvsem pa tudi zato,  ker med vsemi kandidati nisem videl enega primernega, ki bi znal vzpostaviti ravnotežje med mestom in podeželjem oziroma med Občino in vsemi akterji.

Kako bi pa to razmerje med Občino in podeželjem vzpostavili?

Že v štartu je treba dati krajevnim skupnostim večje pristojnosti.  Krajevna skupnost je bila ukinjena kot pravni subjekt, že pred tem pa ji je bil  odvzet tudi  finančni del. Samo obstaja,  nima pa nobenega vpliva, zato ima težave, ker se vsi krajani obračajo nanjo, sama pa ne more  narediti nič. Jaz bi že v izhodišču  določen del financiranja prepustil izključno krajevnim skupnostim samim,  da upravljajo in odločajo, kam bodo določena  sredstva šla. Zdaj so krajevne skupnosti zgolj predložile prošnje, ki so bile malokrat ugodno rešene. Po naših načrtih pa bi zdaj o tem odločali tisti, ki najbolj vedo, katere težave je treba prej odpraviti in katere kasneje.  Prav to bo pripeljalo do prej omenjenega ravnovesja.  

Ker sva mladi in v Idriji poleg dejavnosti Mladinskega centra ni veliko drugih priložnosti, naju zanima,  kaj bi na tem področju kot župan spremenili.

Mislim, da so mladi aktivni. Pri nas imajo  mladi v Društvu  podeželske mladine nek ustvarjalni duh, zato se vedno nekaj dogaja. Mislim, da manjka povezovanje med Mladinskim centrom Idrija in okoliškimi mladinskimi društvi. Ne trdim, da je krivda MCI ali DPM, da ne pride do več sodelovanja. Veliko dogodkov je, ki jih lahko promovirali skupaj z mladimi. Npr. na podeželju je veliko zapuščenih objektov, ki so v lasti občine. Zakaj ne bi kakšen tak objekt prevzeli mladi in si v njem uredili prostore, v katerih bi ustvarjali? Vsi vendarle nimajo pogojev, da hodijo s podeželja v center. Mislim, da moramo najprej dobiti neka osnovna stičišča mladih na podeželju in mladih v centru, potem se lahko povežejo v kakšno širšo organizacijo.

Menite, da bi morala biti ta sodelovanja pogosta ali zgolj občasna?

Sem mnenja, da bi moralo to sodelovanje potekati celo leto.

Kakšna se vam zdi vloga občine pri povezovanju teh društev. Kaj bi lahko naredili kot župan?

Župan lahko omogoči materialne pogoje oziroma objekte, ostalo je pa samo spodbuda.

Kot vemo, ima Idrija zelo velike možnosti  na področju turizma, a so te zelo slabo izkoriščene. Velik problem se pojavi predvsem pri prenočiščih. Kakšni so vaši načrti na tem področju?

Sam trenutno vidim, da je idrijski turizem vezan na  tehniško dediščino, torej  privablja bolj dnevne turiste, tiste, ki jih to zanima – pridejo, si pogledajo in odidejo. Moj pogled na turizem pa je  drugačen. Mislim, da ne izkoristimo dovolj okoliških krajev na vojskarski, črnovrški,  ledinski planoti … Predvsem za  športni turizem.  Zimski rekreativni center na Vojskem bi bil  idealen za priprave raznih tekačev, kolesarjev. Črni Vrh že sedaj slovi po odlični ekipi gorskokolesarskega  kluba. Ne vem,  zakaj ne bi v Črni Vrh pripeljali svetovno tekmo gorskega kolesarstva oziroma cross-country. Močno referenco smo pridobili z izvrstno športnico Tanjo Žakelj. Najprej naredimo eno progo, v štirih do petih letih  lahko postopoma pripeljemo v te kraje tekmo za svetovno prvenstvo. Na ta način bi ljudi spodbujali, da se lotijo apartmajskega in gostinskega turizma, saj bi tako prišle na priprave ekipe po štirideset, petdeset ljudi za tri tedne in več. Bolj bi torej spodbujal tak turizem, saj tehniška dediščina privablja samo dnevne turiste.

Ker sva srednješolki, naju zanimajo tudi festivali, za katere v Idriji, razen v MCI, nimamo prostora.  Kje bi se vendarle lahko dogajali?

V Tolminu so znali izkoristiti naravno dediščino in zaradi svoje iznajdljivosti turistični delavci na račun poletnih dogodkov lahko preživijo celo zimo. Mislim, da je festival kot dogodek  dobrodošel, a bi bilo za vse, tudi za obiskovalce od drugod, dosti bolje, da bi ga organizirali na podeželju. Festival Gora Rocka vsako leto poteka na podeželju in je izjemno  obiskan. Ko naš DPM organizira prireditev  Rock Ledine, pride polno ljudi. Če bi festival organizirali v drugem letnem času,  bi bilo tudi šotorišče polno. Mislim, da bi  na  podeželju lastniki zemljišč znali prisluhniti in se odzvati na prošnjo za prostor za kamp in za prireditveni prostor. Lahko bi vsako leto priredili festival v drugi vasi oz. na drugi planoti, tako da bi obiskovalci lahko spoznavali idrijsko okolico.

Zanima naju, kateri cilji se vam zdijo uresničljivi in katere večje projekte bi zastavili kot župan občine Idrija?

Eden izmed ciljev je, da bi postali fleksibilnejši pri pomoči spremembe namembnosti zemljišč. Ogromno ljudi, ki ima parcele in bi radi zidali v okviru svojih zemljišč, naleti na odpor oz. nefleksibilnost pri spreminjanju  namembnosti, zato velikokrat raje  kupijo parcelo v drugi občini in se odselijo s  celotno rodbino. Pomembno se mi zdi, da se investira v organiziranje predšolskega varstva, če se pojavi potreba po njem. V Ledinah smo šli 'z glavo skozi zid' in uspeli, sami smo financirali celotno izvedbo in zdaj imamo polna dva oddelka in še enega otroka viška, da smo zagotovili pogoje. Imamo kar 50 predšolskih otrok. V Idriji pa bi načrtoval  večjo investicijo v gradnjo  gasilsko-reševalnega  centra s heliodromom, ki je nujno potreben.  Zdaj se sicer za reševanje s helikopterjem izkorišča nogometno igrišče, a v času, ko je bilo tam delovišče,  rešilec ni mogel priti zraven, vmes enkrat je vzdrževalec menjal ključavnico na vratih, tako da  reševalec spet ni mogel na objekt. Takih stvari ne moremo prepuščati naključju. To je sicer projekt, ki bi se ga uresničilo v času celega mandata, je pa potreben tudi zaradi samih intervencij, saj glede na statistiko število intervencij iz leta v leto narašča. Prevetriti je treba tudi občinsko upravo, saj polovica zaposlenih  zdaj ne služi svojemu namenu. Oni niso v službi ljudstva, ampak mislijo, da je ljudstvo v službi njih. Spremembe so nujne, da se bo lahko začelo s projekti.

Kakšne pa so te spremembe?

Glavo občine zdaj predstavljajo  direktor občinske uprave, župan, podžupan. Mislim, da nihče od teh ne dela dobro. Sam bi bil nepoklicni župan. Postavil bi direktorja občinske uprave, ki ve, kaj pomeni biti direktor. Uslužbenci občinske uprave pa bi vedeli, zakaj so uslužbenci občinske uprave. Ker če je  direktor le marioneta, potem vsak dela vse po svoje in se nič nikamor ne premika. Kot sem že prej povedal, sem bil kot predstavnik krajevnih društev v kontaktu z uslužbenci, zato točno vem, kdo je tam, da ti pomaga, in kdo, ki bo še popoldanski čas koristil za nagajanje. Spremembe bi morale biti  drastične.

Zadnje čase se veliko govori o ekologiji ter zmanjšanju in ločevanju odpadkov, tudi o tem, kako stvari izdelati iz naravnih materialov. Zanima naju, kako bi kot župan to spodbujali?

Osnova sta tukaj osnovna šola in vrtec, kjer otroci že v začetku dobijo osnove glede okolja in odnosa do njega.  Drugače pa ima veliko vlogo tudi javno podjetje Komunala Idrija, da daje glavne pobude občanom za ločevanje odpadkov. Sam nastavek za projekt ločenega zbiranja odpadkov je bil uspešen. Mislim,  da smo se občani kar dobro odzvali in pridno ločujemo. Je pa dejstvo, da se pri stroških to nič ne pozna oz. stroški Komunale še naraščajo. S tem pa občani izgubljajo voljo do ločevanja. Mislim, da bi morali najprej najti rešitev v odvozu odpadkov, npr. kjer občani pravilno in redno sortirajo odpadke, bi morali poskrbeti za ustrezno subvencijo.

Kako bi naju prepričali,  da oddava svoja glasova za vas?

Po moje s povedanim. :)

Najlepša hvala za vaš čas.

Hvala tudi vam za povabilo.

 Izvajanje dejavnosti sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj prek Interregovega programa Območje Alp ter Občina Idrijav okviru projekta GaYA – Odločanje in mladi v Alpah.