MCI: T: +386 51 231 049  |  E: info@mcidrija.si    HOSTEL: T: +386 40 808 022  |  E: hostel@mcidrija.si

Tomaž Vencelj: Na mladih svet stoji

sreda, 07 november 2018 15:48

Intervju z neodvisnim županskim kandidatom iz občine Idrija, Tomažem Vencljem

Neodvisni kandidat za idrijskega župana,  ki kandidira s podporo Liste krajevnih skupnosti, Tomaž Vencelj. Občan, ki že vrsto let sodeluje pri razvoju naše občine, pa naj bo kot predsednik krajevne skupnosti, pobudnik praznika idrijskih žlikrofov, član idrijske pleh muske, ali kot preprost oče dveh otrok željen sprememb. Kot gimnazijski maturant je služil pri vojakih, nato nekaj časa delal na idrijski bencinski črpalki OMW, se preizkusil tudi kot samostojni podjetnik,  zadnjih 16 let pa je zaposlen na Komunali Idrija.

Na tipično jesensko hladno jutro, sva se z njim v mladinskem centru srečali z namenom, da opraviva intervju in dobiva odgovore na to, kam bi rad on, kot župan, v prihodnosti popeljal našo občino.

Dopuščava možnost, da Vam je naslednje vprašanje zastavil že kdo pred nama. Zakaj ste se odločili kandidirati za župana občine Idrija?

Ubistvu sm ži tuk lit nikak upleden u tu, več al mejn družbenu in družabnu žiulejne u Idrji, de mi je use skap, nebi lih riku logična posledica, ampak sm zmiri biu pr eni organizacij pa pr enih stvarih kt sa krajevna skupnost, 15 lit sm biu predsednik pleh muske in tu u tistih cajtih, ka je blu najtiži, ka ni blu nbenga dnara in sma mladi preuzil vajeti. Če dans paglijate nas je 70, takat nas je blu pa 30… Tk de pr usaki stvar ka sm se je lotu, sm prubau mit neka vizija. Pa ži kr zej u štartu pauim, de mi je vizija u naši občin ubit ta apatija, ka se je naselila u naše kraje, predusem s tem, de bi animiral ljudi h samemu ponovnemu udejstovanju pr tistih stvarih ka se ži tk al tk dagajeje.

Kakšno turistično strategijo bi kot župan podpirali? Menite, da se turizmu pišejo rožnati časi? Ali v tem vidite tudi vključenost mladih? Na kakšen način?

Idrski turizm definitiunu ni tak kukr bi mogu bit, ka ma mistu ogromn potencial pa ne sm u mistu, kt naprimer Unescova dediščina, ampak bi se dalu velik nardit tut z drugmi stvarmi. Tu de imama krajinski park Zgornja Idrijca ži 26 lit in de dosedanji oblastniki nisa uspil nardit niti enga upravljalskega načrta, ka je temelj za upraulajne enga tazga parka in skuz katirga lohku ti nardiš plan kk use skap zglija, kaj se baš ti šou na tem območju; a bu zip-line, kanuji, kamp u Bil… pa ne praum, de mure use tu bit, ka ni trija de je kt en Gardaland, praum sm, de en tak upravljalski načrt mure bit. In ker mi tega nimama, se tega sploh namurma jet.
Definitivnu pa uidm u temu tut uklučenost mladih, mladih do 30, 40 lita, ka recimo lih oni dilaje ta tanoua strategija idrskga turizma, tk de bama uidl kua bu s tega van ratalu, murma pstit mal cajta. Sicer kar jest uim bu zej iz tega van ratala neka skupna ustopnica za idrske znamenitosti oziroma kombinacija le-teh. Predusem pa je pomembnu u Idrje prepelet čim več takih ljudi, katerih interes je spoznavat dediščina pa narava.
Bu pa z usem skap  definitiunu problem, ka je dejstvu, de imama mejn aktivnga prebivalstva kukr je pa delovnih mist, tk de se bu s tem triba ukvarjet poleg služb al pa bu mogu kdu služba pstit pa se usmirt u tu. Kar je pa najviči pavizanast z mladimi je pa tu, de se tut mladi vidje u temu, de bi se loh tisti, ka sa kk drgač nezaposljivi, loh šli turizm.

Kaj bi bilo po Vašem mnenju, konkretno, potrebno ukreniti na področju vsem znanega in priljubljenega kopališča v Idrijski Beli?

Bila je triba spraut u taka oblika, de bu bel prjazna usem obiskovalcem, ka trenutnu so s ta 'sanacija' mostu svuj bazenčk zgubil atroc, skakat se na da ... Tam rabma enu šotorišče, kamr loh priješ iz šotoram oziroma kamperjem in prespiš za kejšna nuč al pa dui. S tem na mislem, de maš gor kamp pa take stvari. In tu niti ni tak hud uložek, ampak mislem, debi rabl spremembe na tak način. Pa neč spornga se mi na zdi, če bi se tam kdaj nardilu kejšna prireditev al pa koncert, ka tu se use da. Če se da u triglauskem narodnem parku, se da tut u Bil!

Kaj pa Mladinski center? Ste kot občan seznanjeni s projekti in napredkom, ki so ga dosegli v zadnjih nekaj letih? Vam je in bo ena izmed prioritet?

Mladinski center je definitivnu dobra stvar. Kt predsednik KS, še prej pa kt član sveta KS sm jemu ideja, de bi ta cila društvena in mladinska scena spraul u Kajzer, kjir sa taki objekti, de bi se use skap dalu na enmu nivoju dilat. Sm sa eni pol rekl, de bi biu tam pa kt en geto, sm se na strinjem. Tam bi blu odličnu, ka bi ena bajta loh mil študenti, ena bajta bi bla transformator, za društva, za vaje bendou… je pa ris, de je use skap za obnovit. Ka zej je use tk razpršenu, Kajzer pa tut vidma kk je, ka use razpada; daleč od oči in daleč od srca. Kar je ldi tam gor sa sm kumunalci dapaudne, ka tam gor dilaje, papaudne pa zuečir sa pa tisti, ka se hučeje skrit pred svitam.
Tk de aktivnost mladih je definitiunu tistu, kar rabma, de bu use skap zalaufalu. Lip primir ubijanja apatije sa glih ti četrtkovi popoudnivi na placu, ka jih organizira MC. Al pa recimo, ka sma se zmisln teh dnivou krajevne skupnosti mesta Idrje pa sma se šli voukalca pa zemljekrast.
Zadne cajte je pa tk, de je ta entuziazem, ka sma večina nardil sami, upadu in usi bi use tk, de bi en drug organizirau; ampak če češ ti bit pr ljudeh pa vedet kua čeje, mureš bit MED ljudmi.

Kaj bi Vi kot župan ponudili mladim? Zakaj mislite, da se je po končanem šolanju vredno vrniti nazaj, v našo občino, in si tukaj ustvariti življenje? Velika problematika so predvsem nepremičnine. Kako se s tem spoprijeti, to težavo rešiti?

Nepremičnine sa en problem, drug problem pa je, de je zlo mal poklicev za netehničnu izobražene ljudi. Osebnu neke reštve za use ne vidm, bu pa triba zagotaulet nepremičnine za tiste, ka bi želil pridit nazaj, ka jih je zadne cajte kr velik, ka se mi zdi, de lih zarad majhnosti mista, kjer je use na kupu, svoje žiulejne laži urediš kt u enmu velikmu mistu.
Kar se tiče pa bel družboslovnu izobraženih profilov sma da zej rešual z raznimi evropskimi projekti in mislem, de bi se skuz ti stvari dalu še marskej nardit, je pa pol tut izziv na mladih samih, de patuhtaje kk se implementirat v družba in s temi idejami prit na plano, pauidat kua bi radi, de stuar loh zalaufa.
Brez paslušajna ta mladih ni neč.

Kakšna je Vaša opredelitev do alternativnih oblik varstva otrok v občini (npr. zasebni vrtci, zasebna varstva itd.)?

Jes nimam neč prut nbeni zasebni oblik, pa če sa none pa nonoti al pa neke zasebne ustanove, ka imaje urejene use papirje pa dovoljenja tk kt je triba. Je pa tk, de se trenutnu glih nikak poide z vrtci pa prirastkom, če se bu pa  populacija vičala in bu posledičnu  pršlu do vičiga povpraševanja, je pa niki u ta smir definitivnu za razmišlet.
Dejstvu pa je, de je nardit vrtec dragu, ka sej uiste – pr far bu 4 miljune, in bu na ta račun marskira druga stvar nastradala, ampak nam je tu zej prioriteta.

Stremite k spremembam v družbi, kar se tiče drugačnosti posameznikov in odnosov? Se imate bolj za tradicionalista ali modernista?

Definitivnu sm zagovornik misli 'vsi drugačni, vsi enakopravni' in nimam prou nbenga razloga za kejšnu nesprejemanje. Pr men je tk, de sm prijazen in prijatelj do vsazga, ka je enaku do mene. Če se pa kdo prut men zaroti u brez veze, bam pa definitivnu pakazau zabi. Drgač pa nism tradicionalist, deleč ad tega.

Kako komentirate večje število oziroma pogosto zaposlovanje ljudi iz drugih občin na vodilnih mestih v naši občini?

De bi konkretnu vedu podatk kuk je procentualnu tistih, ka sa u občin na vodilnih položajih, ne uim. Uim pa tistu, kar sm ži prej pauijau, de imama u Idrji manjko aktivne delovne sile, ka se številu aktivnga prebivalstva pa delovnih mest ne pakrivata in je ži u štartu problem.
Jes si mislem predusem tk, de kar se tiče vodilnih mist, murje bi na neh ljudje iz Idrje in mogl bi se zavedat tut neke družbene odgovornosti. Družbena odgovornost je pa men skuz moje besede predvsem čut do tega, de je triba spodbujat dejavnost v naši občin. Seprau sponzorirat športna pa kulturna društva in dat kej zravn pr kejšni veselic pa tk, kar jes trenutnu u Idrji pagrišem. Gledi na tu, de imama močne tovarne oziroma korporacijein tk naprej, mislem de bi loh mal več vlagal v lokalnu okolje.
Kar se tiče pa same občine kot ustanove, je pa tk, de bi maguče loh biu kejšn  več iz Idrje, je pa tk, de jih je načeloma kr niki, ka sa se pol preselil kam izven Idrje pa tk ane…

V občini imajo sedež podjetja, ki so uspešna na svetovnem trgu, uporabljajo sodobno tehnologijo in so v koraku s časom. Kaj je za Vas visok standard?

Jes bam tk riku. Gledi na tu, de državne politike nikak niti nečem sprimlet, razn kar je na netu, sm un dan zaslediu, de je povprečna bruto plača 1665 eurov, niki takga. Če bi ris ljudje imil tuk, bi še kr nikak blu. Ampak gledi na tu, de uim, de tam kudr sm sam zaposlen, velika, velika večina ljudi tega nima, kat tut sam nimam, mislem de imaje eni groznu velik pa eni groznu mal. Opažam tu, de se marsikdo z izobrazba, ka bi loh u Idrji dilau, vuz van na podobnu dilovnu mistu, zatu ka dabi za istu dilu več plačenu. Sicer je tu težku reč, ampak bi mogl taveliki zaposlovalci kejšn procent več dat kukr daje, pa bi bli ljudje bel zadaulni pa bi se tut družabnu življenje pa apatija na ta račun mal abrlna… Nam, ki nismo lastniki, je loh tu sm pabužna želja, de bi blu tu tk.

 Kako ste opredeljeni do plinifikacije mesta? Zakaj tako?

Kar se tiče plinifikacije mista je tk. Če baje ljudje tu uporablel, bama imil pazim precej  buli zrak. Je pa tu spit  pavizanu z dnarjem. Sicer nej bi biu (ne uim še čist, razn kar dilam na Kumunal, ka se s tem ukvarje) še celo niki cenej kt kurilnu olje, se pa bajim, de dokler bu usak jemu na podeželju enga strica pa teta, de bu loh dubu drva še kr pacin, baje še zmiri vesilu garila u peč in s tem plinam na sami ekologij oziroma frišnmu zraku pazim  na bama velik prdabil. Kar se tiče pa industrije je pa tu za use velika prdobitu, predvsem u Spudni Idrji za Hidria pa nehna livarna.
De bi pa jest neku hudu naudušejne skuz tu izražau ga pa ne…

Pravijo, da je razvoj nuja vsakega, ki želi uspeti. Ali bo Vaša politika pisarniška ali 'instagramska'? Bi kot župan direktno komunikacijo z mladimi oziroma vsemi tistimi, ki so željni odgovorov, poskušali vzpostaviti s pomočjo socialnih omrežij?

Definitivnu loh, drgač sm pa sam nepoboljšljiva klepetulja (smeh).
Tk de kdurkoli me bu pršu kej poštenu uprašet, mu bam paprubau poštenu odgovort. Drgač bi pa ris, tu sma ži razmišlel, bel risnu zagrabl zej pa praznkih in se šli kampanja predusem prek fejsbuka in interneta na splošnu.
Mislem, de je tu medij, ka je ži taglaun – usa ta omrežja, taka in drugačna so zlo pomembna. Predvsem prva stvar je oblikovajne enga javnega mnenja in mnenja o nekom.

Za konec pa še 10 'ta kratkih':

  1. Kje kupujete nogavice? Na tastarmu placu.
  2. Stvar, ki nikoli ne sme manjkati v hladilniku? Mliku pa salama, suha.
  3. Najljubša glasbena skupina? Od Vladka Stefanovskega do Bijelo Dugme pa Idolov, pa tut štanc iz konca 80-ih pa 90-ih, ka nam je najbel šmilu u tistih litih.
  4. Piknik s prijatelji ali večerja v dvoje? Piknik s prjatli, ka nism glih romantična dušca.
  5. Pogon na prednja ali zadnja kolesa? Štir krat štir.
  6. Picasso ali spaček? Spačk je mogu jet iz souza u očeh…
  7. Picasso ali Dalí? Picasso.
  8. Blažen med ženami ali sam za vse? Blažen med tremi.
  9. Poletje ali zima? Definitivnu palitje.
  10. Čipkarija ali Čipkarski festival? Festival idrijskih žlikrofov.

Najlepša hvala za sodelovanje in obilo uspeha tako pri kandidaturi kot po njej.

Huala.

Ajda Tušar in Tara Caruso Bizjak,
november 2018

 

 Izvajanje dejavnosti sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj prek Interregovega programa Območje Alp ter Občina Idrija v okviru projekta GaYA – Odločanje in mladi v Alpah.