MCI: T: +386 51 231 049  |  E: info@mcidrija.si    HOSTEL: T: +386 40 808 022  |  E: hostel@mcidrija.si

Living in Idrija by Erika

torek, 16 oktober 2018 10:11

V osnovni šoli, ko se začne izbirati med možnostmi za nadaljevanje šolanja, se prvič ponudi priložnost, da Idrijo zapustimo - vsaj za 5 dni v tednu. Kot skoraj vsak osnovnošolec, sem tudi jaz hotela “ven iz te luknje”. Ampak zakaj? Večja samostojnost, svoboda in 5-dnevni oddih od staršev. Kljub temu, da sem ostala v Idriji in se vpisala na gimnazijo, nisem zamudila nič.

Skozi celo gimnazijo pa sem poslušala kritike čez Idrijo. Tukaj se nič ne dogaja, ljudje so “zamašeni”, to je ena navadna luknja itn. Kritizirati je vedno lahko, sploh, če kraja dejansko ne poznaš. Idrija ponuja veliko, (a vedno je prostor za izboljšave). Imamo glasbene koncerte, res pa je, da nam za to manjka kulturna dvorana. Imamo različne razstave, ki jim manjka oglaševanje. Imamo kino, ki vrti zanimive filme, a je vsem lažje le-te gledati doma pred televizijo ali računalnikom. Manjka kakšen lokal, v katerem bi tedensko gostili koncerte lokalnih in manj uveljavljenih skupin - spomnimo se, kako nabito polna je bila kdaj kavarna. Imamo vse, le izkoristite ne znamo in kot sem erkla na začetku, kritizirati je vedno lahko!

Letos poleti sem prvič imela priložnost zapustiti Idrijo za daljše časovno obdobje. Dva meseca sem namreč preživela na Obali in po koncu službe uživala na toplem morskem zraku, ki ga je mešal blag vetrič. Še zdaj pogrešam večerne sprehode in koktajle iz različnih lokalov - tam jih je toliko, da bi lahko šla vsak večer v drugega! Kljub temu, pa je bilo lepo priti nazaj v Idrijo. Mogoče ne toliko zaradi mesta samega, ampak zaradi ljudi, ki so tukaj. Mesto naredijo ljudje.

O Idriji ne morem pisati tako, kot pišejo tisti, ki so že zaključili kakšno stopnjo šolanja v Ljubljani ali kje drugje, saj sploh še nisem izkusila kako je biti več dni v tednu stran od doma. Vem pa, da lahko v Idriji peš pridem dejansko povsod, kar je definitivno plus majhnega mesta. V Ljubljani bom najbolj pogrešala to, da sem lahko šla od doma le 5 minut pred pričetkom pouka (včasih še kasneje, če sem vedela, da je učitelj navadno pozen). Je pa res, da bom imela v mestu z veliko več prebivalci bolj zasebno življenje. V Idriji se mi zdi, da vsi o vseh vedo vse, kar mi gre pošteno povedano kar malo na živce. Tako sem kdaj o sebi izvedela tudi kaj, česar še sama nisem vedela - še sreča, da ljudje opravljajo!

Kljub temu, da trenutno res komaj čakam pričetek študija in samostojno življenje, vem, da se bom poleti še kako rada vrnila v Idrijo.