MCI: T: +386 51 231 049  |  E: info@mcidrija.si    HOSTEL: T: +386 40 808 022  |  E: hostel@mcidrija.si

Living in Idrija by Maja

četrtek, 13 september 2018 08:33

»Mladi, bejšte uan is ti lukne … ka se boste usega naučil pa nazaj pridte!« Ta stavek župana Severja bi bil lahko nekakšno vodilo vseh idrijskih osnovno- in srednejšolcev. In jaz mu dam prav. Jaz se nikoli nisem bala vrniti domov, niti iz Kopra, niti iz Ljubljane, niti z Nizozemske. Vsakič posebej sem se veselila povratka, in ko sem se z avtom pripeljala h Likarc je v avtu utihnilo in začelo se je opazovanje, iskanje razlik. »Kaj vse je u Ideri nouga?« Pa nova trgovina, nov stadion, nov most, nova igrala v Mejci, nova ograja, nov plac. Vsako poletje te nekaj preseneti in razveseli. Ko sem se vrnila iz Kopra, sem se razveselila bolj prijetnih temperatur, ko sem se vrnila iz Ljubljane, majhnega lokalnega okolja, ko sem se vrnila z Nizozemske pa naše neverjetne narave. In klancev. In stopnic. Takrat sem na Idrijsko Belo, reko, hribe in tudi klance pogledala s še več ponosa. V večjih mestih morajo do gozda z avtobusom ali vlakom, na Nizozemskem v hrib v umetnem parku, na tekaški stezi, ko si nastavijo »gorski« program, ali pa se morajo odpeljati na jug države, kjer imajo nekaj vzpetin.

Ljubim kavice s prijatelji, ker v mestu vedno srečam nekoga, ki se ga lahko razveselim.
Ljubim tek v okolici Idrije, ker lahko vedno prisluhnem tišini.
Ljubim dogodke in zabave, ker se srečam z vsemi znanci in neznanci in klepetamo cele noči.
Ljubim vikende, ker mi Idrija ponuja premnogo možnosti za sprostitev od prehitrih delavnikov. Tečem, kolesarim, rolam, hodim v hribe, pojem v zboru, igram v gledališki skupini, se udeležujem dogodkov in predavanj, grem v kino ali pa k starimami na kafe. Vse je pri roki.
Ko enkrat začutiš utrip mesta, te preprosto zasvoji, zapelje.
Ljubim dejstvo, da vsi vse poznamo in vsi o vseh vedo vse. Kdo bo rekel, da ne mara taprauih idrskih palaudr?! Ti, a si slišeu, kdu bu šou za župana? A si slišeu, kua se je un dan zgadilu? A si uidu, kešni sa bli uni? A si uidu, ka ma un nou auto? To smo mi, to je naša značilnost in mislim, da v tem vsi potihem uživamo.

Zadnje čase opažam, da se na ulice in v oštarije ponovno vračajo ljudje. Le na tak način, bomo mladi in stari ponovno dobili stik s tem našim mestom, mu vlili dušo, ki je zaspala. Ko bomo ljudje ponovno začeli živeti z mestom, ko bomo začeli hoditi na sprehode, se družili na ulicah, kupovali lokalno, podpirali naše ljudi, uporabljali trgovine v centru mesta, takrat bomo začutili, kaj nam naše mesto vse ponuja in česa ni. In takrat bomo vsi skupaj dosegli še več pozitivnih sprememb. Če se dan za dnem čez mesto vozimo le z avtomobili, ne bomo nikoli občutili, da nam v mestu nekaj manjka in ne bomo nikoli občutili utripa, ki so ga čutili nekdaj. Na tak način bomo skupaj z mestom zaspali. Vsakič, ko rečemo, da se v mestu nič ne dogaja, da je Idrija mesto duhov, pojdimo ven, in se sami lotimo obujanja mesta.

Posebej ponosna pa sem na vse, ki so aktivni in proaktivni v lokalnem okolju. Menim, da društveno življenje v Idriji uspešno deluje, ko pa bodo posamezniki prerasli svoj ponos in z drugimi z veseljem sodelovali in v tem videli rast in dvig kvalitete delovanja društev ter organizacij, pa bomo lahko začeli razmišljati o večjih spremembah, ki si jih v mestu želimo. Ljudje so pridni, aktivni na različnih področjih, uspešno delujejo tako športni klubi kot kulturna in mladinska društva. Sama se prevečkrat znajdem v situaciji, ko se mi dejavnosti ali priljubljeni dogodki prekrivajo in sem primorana izbrati najljubšega/-o.

V takšnem mestu res ne razumem, kako se človek lahko dolgočasi! :)