Idrija je majhen kraj, za nekatere premajhen. Zame, ravno pravšnji. Poleg tega, da mi ponuja mestno vzdušje v malem, imamo Idrijčani tudi priložnost uživati v velikem kosu narave, ki obdaja mesto Idrije.

Kaj meni ponuja Idrija in zakaj je katero drugo mesto ne presega?
Manjše trgovine, ki ponujajo lokalne izdelke. Pokrita tržnica, ki je občasno odprta in omogoča nakup od prijaznih trgovcev, ki ponujajo domače izdelke - vse od mleka, mlečnih izdelkov, zelenjave pa do naravnih kozmetičnih izdelkov in ročno izdelanih oblačil.
Obožujem tudi Mejco in Rake. Mejca zaposli male otroke in ponuja hladnejšo klimo kot na mestnem trgu. Rake pa so primerne za daljše sprehode, tek, ki ga spremljata tekoča voda in poraščen gozd. Oba kraja sta primerna za odklop od mestnega centra in ti kotički me napolnjujejo preko celega leta.
Po zimi me pot dostikrat zanese na planoto Vojsko, kjer so urejene proge za tek na smučeh. Prevzamejo me super razgledi in svež zrak. Pogosto pa ju spremlja tudi nebo brez oblačka. Če niste navdušeni tekači, se lahko zaposlite tudi s sankanjem po nasprotnem bregu ali pa si privoščite čaj ali kaj močnejšega na terasi pred novim lokalom ob tekaških progah.
V toplejših mesecih je Idrija prijeten kraj za kolesarjenje. Gorsko, seveda. In za pohodništvo. Ker nisem ravno športne sorte, si od časa do časa privoščim pohod na bližnjih hrib Hleviše. Zaradi razgleda, predvsem pa zaradi slastne gibanice na vrhu.
Poleti pa je Idrija mesto duhov. Ljudje so v Idrijski Beli, kjer se hladijo. Nekoliko me moti, da vse več ljudi pozna ta mali kotiček in je Lajšt občasno že preveč obljuden. Ampak vseeno lahko vsak še vedno najde svoj mali prostor nekje ob reki.
Obožujem sobotne dopoldneve! Stojnice na starem trgu, pokrita tržnica, opravki po trgovinah, obisk knjižnice, za konec pa še kava in sladica v Kavarni in slaščičarni Emiliji.
Aktivnost mladih. Zaznala sem jo že v gimnazijskih časih, ampak ji nisem posvečala velike pozornosti, ko pa sem se nazaj v Idrijo vrnila po študiju, sem ugotovila, da so mladi aktivnejši kot sem jih bila vajena na fakulteti. Sama energija mladih te kar povleče, da se še sam dodatno aktiviraš.

Kaj me v našem malem mestu moti?
Lokacija. Mene sicer ne moti, a moti druge. Minus je oddaljenost od avtoceste, ampak vseeno lahko v slabih dveh urah dosežem vse meni želene lokacije - Ljubljano, Celovec, Villese, Portorož, Bovec in še mnoge druge vmes.
Moti me, da je prva asociacija na Idrijo – Psihiatrična bolnišnica. Zdi se mi, da ima zaradi tega Idrija negativen prizvok. Psihiatrična bolnišnica me prav nič ne moti, le drugi si ustvarjajo napačne predstave o mestu.
Preveč trgovin. Če se človek malo pozanima, lahko dobi veliko živil od lokalnih pridelovalcev in s tem spodbuja njihovo delo. Za ostale stvari pa ne potrebuješ na izbiro še 10 drugih trgovin.
Prazen mestni trg. Napolni ga le mestno igrišče, ki je organizirana dejavnost MCI in ZPM, ter občasno kakšna prireditev. V glavnem pa sameva.
Brezvoljni ljudje. Verjetno so del vsakega večjega kraja, ampak na žalost ukradejo ogromno energije vsem ostalim.
Zgubljene dostavljavce. Jim ne zamerim, ampak največkrat že iz njihovega klica začutim, da jim je popolnoma odveč prevoziti pot skozi Zalo, se voziti po Idriji pa še huje.
Vožnja z avtomobili na kratke razdalje. Resda živimo v kotlini in je večji del hiš in blokov, naseljen na predelu, kjer do njih vodijo klanci, ampak vseeno menim, da bi se prebivalci lahko večkrat posluževali koles in svojih nog!

Za konec pa... Ni pomembno, da mesto v katerem živite ponuja vse kar potrebujete in še več. Pomembno je kako izkoristite dobrine, ki jih ponuja in kako sami vidite mesto še pred selitvijo vanj. Vse je na dlani, le poiskati je potrebno. ;)