V sredini avgusta smo se za dva tedna nizozemskega poletja, ki se marsikomu ni zdelo prav poletno, v malem mestecu Ommen srečali mladi iz različnih evropskih držav na mladinski izmenjavi imenovani Back to Basics. Po pet predstavnikov 10 evropskih držav in organizatorji, ki prav tako prihajajo iz različnih držav, smo vsak s svojim jezikom, kulturo, navadami in načinom življenja pod eno streho preživljali svoj vsakdan, poln najrazličnejših aktivnosti in delavnic. Marsikatera od teh dejavnosti je bila pravi izziv. Ti so v nas pogosto prebudili strah, po tem, ko smo jih uspešno opravili, pa predvsem veselje in hvaležnost ter vedno močnejši občutek povezanosti s skupino. Glavni cilj celotne izmenjave je bilo ravno razvijanje naših sposobnosti komunikacije, sodelovanja, dajanja pobude in podjetništva, ki so pri delu v skupini najpomembnejše spretnosti.
Prvi dnevi so bili posvečeni predvsem spoznavanju drugih udeležencev, organizatorjev, načina dela in mesteca Ommen. Vse to je potekalo skozi skrbno organizirane spoznavne igre, kot je na primer lov na zaklad po mestu. Pri vseh dejavnostih smo se delili v skupine - tako smo vedno delali v novem timu, novem ritmu in se morali vedno prilagajati novim okoliščinam. Čeprav je bilo včasih težko in vse ni bilo vedno v celoti izvedljivo, je bilo bistvo v tem, da smo vseeno poskusili, se trudili in načrtovali ter sodelovali z drugimi. Obenem smo preko tega razvijali tako svoje sposobnosti komunikacije, sodelovanja kot tudi dajanja pobude, vodenja, načrtovanja ipd. Za prijetno skupno bivanje v čistem okolju v vili Olde Vechte smo prav tako skrbeli sami - razdeljeni v skupine smo bili zadolženi tako za čiščenje prostorov kot tudi za kuhanje obrokov. Na koncu dneva smo imeli kulturne večere. Vsak večer so predstavniki druge države pripravili krajši program, skozi katerega smo spoznavali njihovo kulturo, igre, kulinariko in za zaključek glasbo in ples. Tako smo bolje izvedeli, iz kakšnega okolja prihajajo drugi in smo lažje razumeli njihov način delovanja ter s tem postali bolj razumevajoči in odprti ljudje.
Nato pa je po tednu dni napočil čas, ko je bilo treba vse na novo pridobljeno teoretično znanje spraviti tudi v prakso. Odšli smo namreč na večdnevni "outdoor". Brez kakršnekoli napovedi so nas organizatorji na nedeljsko jutro hrupno zbudili ob šestih zjutraj in nam dali 15 minut, da spakiramo svoje nahrbtnike za štiridnevno preživetje na prostem. Seveda smo ostali brez denarja in telefonov, da je vse skupaj bilo še nekoliko težje. Nato smo se z avtobusom odpeljali v neznano, kjer so nas po skupinah poslali v različne smeri. Nikoli nismo zagotovo vedeli, kaj počnemo in kaj se bo zgodilo kasneje, saj smo nadaljnja navodila sproti dobivali po zastarelem telefonu, ki nam ni služil za nič drugega razen za branje teh sporočil. Dobili smo tudi različne izzive, ki so služili bolj kot inspiracija za to, kaj naj bi v mestu počeli. Poudarek je seveda spet bil na spoznavanju nizozemske kulture in mest, predvsem pa na komunikaciji z ljudmi, doseganju različnih kompromisov in pridobivanju pomoči od prijaznih Nizozemcev, kar je vključevalo tudi veliko spraševanja za pomoč, sprejemanja več zavrnitev in nato toliko večjega veselja, ko nam je nekdo ustregel in ponudil pomoč. Hoja in kolesarjenje sta potekali tako v lepem ter sončnem kot tudi v deževnem in vetrovnem - torej tipično nizozemskem - vremenu. Večkrat smo se počutili, kot da bi najraje obupali in preprosto odnehali, še posebej, ko je bila komunikacija v skupini slaba in smo bili vsi utrujeni, ko je šlo vse narobe, pred nami pa je še vedno bilo 20 km poti do kampa. Naprej nas je gnalo le to, da nas tam čaka večerja, ogenj, šotor, predvsem pa drugi ljudje, za katere smo, medtem ko smo bili od njih ločeni, spoznali, da nam resnično manjkajo in smo tako komaj čakali njihov topel objem.
Dva tedna stalnih izzivov tako za celotno skupino kot vsakega posameznika, ki je bil del nje. Dva tedna izzven cone udobja, pa kljub temu občutka varnosti v tej na novo pridobljeni multikulturni družini. Dva tedna razvijanja sposobnosti, ki jih rabimo in jih bomo rabili v vsakdanjem življenju. Dva tedna, preživeta z ljudmi z velikimi srci. Preprosto - dva nepozabna tedna same rasti in sreče.
Zapisala: udeleženka Katja Kalin
