MCI: T: +386 51 231 049  |  E: info@mcidrija.si    HOSTEL: T: +386 40 808 022  |  E: hostel@mcidrija.si

Living in Idrija by Lovrenc

petek, 30 april 2021 15:51
Living in Idrija by Lovrenc Foto: Robert Zabukovec

Za začetek pošiljam eno debelo opombo, cenjeni bralci, ki niste iz Idrije: Občina Idrija je geografsko bogata – podeželski mladeniči in mladenke iz okoliških planot se v dolino – v občinsko središče odpravimo le redko, saj imamo dejavnosti za preživetje in kratkočasje v drugih občinah. Sam se odpravim v Idrijo k zdravniku in občasno v kino. K zobozdravniku, trgovino, servisne storitve … pa v druge občine. Po mojem védenju podobno velja za severovzhodni del občine, kjer se mladi opravljajo na gorenjski konec. Zato je naslov zapisa mala laž.


Še nekaj bi rad sporočil, preden se mi zapiše o življenju v naših krajih. Vas Črni Vrh je hribovska vas – če hočeš obiskati objekt lastne občine ali obiskati drugo občino, moraš zaradi višinske razlike prižgati avto in se odpeljati. No, ni ti treba, če si Primož Roglič ali Tanja Žakelj … Gre torej za povsem drugo zgodbo, kot sta recimo Občini Kranj in Naklo ali Koper in Izola – tam prideš iz enega centra v drug center ter do vseh storitev v dobrih 15 minutah s kolesom. Da ne izgubljam besed o zimskih razmerah … Vsak odhod iz kraja tako nastane načrtovan. Ta odročnost nas kaznuje, a hkrati nagrajuje. No, sedaj, ko sem svoje frustracije zlil med vas, lahko zares začnem.


Spominjam se, kako sem kot »mulc« bil siten in nejevoljen, ko mi je mati naročila, da moram v trgovino po kvas, do katere sem imel 15 min vožnje s kolesom. Istočasno pa sem se z brati in sestrami cele popoldneve lovil po kmetiji … pohvalim se lahko s 1. mestom v teku na 100 metrov v 9. razredu … je pa res, da hude konkurence ni bilo – na šoli, ki ni podružnična, je bilo 120 otrok. Ko danes tudi strokovno gledam nazaj (sam sem namreč magister profesor razrednega pouka), lahko povem, da smo imeli kvalitetne učitelje. Tudi telovadnico smo imeli, pa zunanje igrišče, varno pot v šolo, odlične didaktične pripomočke, lego kocke, prve računalnike, skiroje, skalo in kladivo, pa tudi naravo v neposredni bližini … Imeli smo vse, kar smo želeli. Spominjam se, kako smo pri naravoslovju nekega pomladnega dopoldneva odšli poslušat ptice … Neprecenljivo! Po drugi strani pa nismo poznali tistega, kar so poznali mestni otroci in mi je bilo kasneje, v srednji šoli, kar nerodno, da nisem vedel, kaj bi naročil v Mcdonaldsu ali v pekarni. Nerodno mi je bilo tudi stopiti skozi vrata kozmetične trgovine po kremo za mozolje, ki mi jo je naročila zdravnica. No, če ostanem pri hrani – spominjam se, kako nam je profesorica gospodinjstva na lastne stroške predstavila kus kus, različne vrste čokolad in različne vrste kruha. Ja – tudi to je bilo pravo doživetje!

In večina pedagoških delavcev nam je privzgojila ta pozitiven odnos do narave, zdravega življenjskega sloga in lokalne družbe. Mnogi smo se zato povezali z lokalnimi društvi, kjer še vedno delujemo, spet drugi pa so odšli študirat v Ljubljano, Vipavo, Postojno ali na Obalo in jih v lokalnem okolju ni bilo več. Vsak po svoje pač …

Črni Vrh je bogat z naravnimi danostmi in društvi. Ljudje so vsak na svojem področju zelo aktivni, številni delujejo v več društvih. Imamo 9 zborov, kulturna in športna društva, društvo prijateljev mladine, filmarje, lovce, ljubitelje motornih športov, klekljarice … Vsa ta društva pripravijo kakšno ali več prireditev za širšo javnost. Za vsakega mladega človeka, ki si želi lokalne društvene dejavnosti, se kaj najde. Tudi zabave željni mladi so ustanovili skupino Partymakersov, kjer organizirajo en ali dva žura letno. Gasilci se lahko pohvalijo z zabavno Marjetno soboto in narodnozabavno Marjetno nedeljo, svež klub Črnovrških študentov pa je pripravil eno delovno akcijo. Obljubljajo jih še več … Seveda tudi na naši planoti živijo ljudje, ki jih ne poznamo, saj (še) niso povezani z okoljem in jim Črni Vrh predstavlja spalno naselje.

Manjko v procesu socializacije z društvenimi ljudmi vidim le v prehodu mladeničev med osnovno in srednjo šolo – tu bi morali mladim predstaviti vse dogajanje na planoti, da se bi ti lažje in v večjem številu včlanjevali v pester izbor vsebin, ki jih družabni prostor na planoti ponuja. Kdo bi to lahko naredil? Ali razredne učiteljice ali pa krajevna skupnost. No, slednja tudi ni najboljša. Pri snemanju filma o covidu na podeželju, kjer sem intervjuval 44 krajanov, sem od mnogih slišal očitek, da krajevna skupnost v zadnjih 10, 15 letih spi. In res bi lahko bila boljša. Vidim pomanjkanje komunikacije med občino in KS ter tudi med člani KS. En človek, predsednik, je seveda izgubil voljo, ker nima fizične podpore, čeprav so sklepi na dveh ali treh sestankih letno navadno soglasni.

Aja, lani so nam ukinili bankomat. Mene ne gane preveč, saj sem prijatelj spletne banke, a starejši krajani? Že več kot 10 let vsi, ampak res vsi, čakamo na ureditev središča vasi, ki je trenutno polno poškodovanega asfalta. Vemo, da je pred ureditvijo središča vasi na vrsti čistilna naprava in posodobitev vodovoda. Potrpljenje je božja mast, ni pa koristna …

Če si, cenjeni bralec, prebral vse, si najbrž začutil, da se imamo fino. Res se imamo! Nekdo, ki ni živel na vasi, tega najverjetneje ne bo razumel. Ampak hej, konec koncev smo v slabi uri v prestolnici in v pol ure na avtocesti. Imamo tudi zelo čisto nočno nebo! Kolikorat so prijatelji iz prestolnice, ko sem jih povabil domov, samo gledali zvezde … Zelo delavni so tudi planinci s planinsko kočo, na voljo sta nam tudi dva observatorija, pa dva dobra šanka, dva razgledna stolpa, cerkev, picerija, dve smuščišči, kmečki turizem, vrtec, dve trgovini, dom za upokojence, kulturna dvorana, pošta z bencinsko črpalko, park, muzej, pevska soba, čist zrak, mešani gozd, nekaj urejenih učnih poti, kraški pojavi ...

livingLovrenc Habe

PRP LEADER EU SLO barvni 1 2