STEM je angleška kratica ki pomeni: znanost (science), tehnologija (technology), inženiring (engineering) in matematiko (mathematics).

STEM izobraževanje pomaga otrokom, da lažje obvladajo in razumejo gradivo v šoli ter si razvijejo logično in kritično razmišljanje. Temelji na praktičnem delu, ki omogoča otrokom, da na zanimiv način pridejo do zaključka in razvijejo občutek za timsko delo.

Ko sem prišla v Idrijo na izmenjavo in začela delati v Mladinskem centru, sem želela začeti lasten projekt. Malo sem razmislila in se spomnila, da kot nekdo, ki je študiral kemijo, lahko organiziram STEM delavnice iz kemije in biologije ter na zanimiv način, skozi eksperimente učim otroke o kemiji in biologiji.

To se mi je zdelo zelo zanimivo, ker sem mislila, da če obstajajo otroci, ki jih zanima naravoslovje, je to zanje odlična možnost, da se učijo skozi igro, ampak tudi odlična priložnost zame, da prakticiram slovenski jezik. Danes, ko smo blizu konca delavnic, lahko rečem, da sem zelo ponosna in radostna, ker so mi iz mladinskega centra zaupali in ker sem dobila njihovo podporo.

Ampak posebej sem ponosna na svoje udeležence, ker mi je še vedno neverjetno, koliko so se naučili, čeprav nihče od njih v šoli še nima kemije. Prepričana sem, da v prihodnosti ne bodo imeli težav z naravoslovjem.

Na začetku smo delavnice organizirali v mladinskem centru, ampak kasneje, ko se je zaradi novih ukrepov proti koronavirusu vse zaprlo, smo začeli delavnice preko spleta. Bala sem se, da to ne bo šlo najboljše, vendar je šlo boljše, kot sem pričakovala.

Veselila sem se ponedeljkovih delavnic in tega, da jih učim nekaj novega. Otroci so vsi imeli pripravljen material za delavnico, da bi doma naredili eksperiment in da bi vsi skupaj dobili največ od trenutne situacije. Od oktobra do zdaj smo naredili veliko eksperimentov in naša udeleženka Sara Poljanšek je napisala, zakaj se je odločila za delavnice in kateri je njen najljubši eksperiment.

Za delavnice STEM sem se odločila, ker me to zanima in se mi zdi zelo zanimivo in zabavno. Najljubši eksperiment mi je bil, ko smo izdelali milo.

V nadaljevanju lahko preberete o eksperimentih, ki so se nam zdeli najbolj zanimivi.

Kako določati pH različnih snovi s pomočjo rdečega zelja?

pH je merilo kislosti ali bazičnosti določene snovi. Na tej delavnici smo se naučili, da obstajajo slabe in močne kisline in baze, ter kako lahko določimo, ali je snov kisla ali bazična.

Za to namen smo uporabljali sok rdečega zelja, ki vsebuje antocianin, ki je naravni indikator. To pomeni, da se bo sok rdečega zelja, odvisno od tega kakšno raztopino nalijemo vanj, bo obarval v rdečo v zelo kislih vodnih raztopinah, v nevtralnih vijoličasto in v zelo bazičnih vodnih raztopinah v rumeno barvo. Za eksperiment smo uporabljali:

• kis
• limonin sok
• mleko
• kavo
• raztopino sode bikarbone
• raztopino detergenta

Vse sestavine smo posebej zmešali s sokom rdečega zelja in smo se glede na barve, ki smo jih dobili, pogovarjali o pH.

Kako narediti sluz iz naravnih materialov?

Polimer je velika molekula, ki je sestavljena iz veliko enakih manjših delcev. Manjši delci se imenujejo monomeri. Polimer sestavljen samo od ene vrste monomera se imenuje homopolimer. Polimer, ki je sestavljen iz dveh ali več vrst monomera, se imenuje kopolimer.

Ko smo se pogovarjali o polimerih, smo ugotovili, da obstajajo naravni (škrob, volna, bombaž) in sintezni polimeri (različni polimeri, narejeni iz plastike).

Potem smo se odločili narediti eno od najbolj zanimivih igračk za vse otroke – sluz.

Material, ki smo ga uporabljali za izdelavo sluzi, je:

• koruzni škrob
• šampon ali regenerator za lase (boljše je, če se uporabijo naravni izdelki)

Postopek je zelo enostaven. V koruzni škrob dodamo šampon in mešamo, dokler ne dobimo sluzi.

Milo

Izdelava mila je bila eden od najbolj zanimivih eksperimentov za vse. Po kemijski sestavi je milo sol. Reakcija, v kateri dobimo mila, se imenuje saponifikacija.

Za izdelavo trdega mila uporabljamo bazo NaOH, za izdelavo tekočega mila pa uporabljamo bazo KOH.

Molekula mila je zgrajena iz:

- Ogljikovodikovega dela – deluje hidrofobno (veže maščobe, ne mara vode);

- Kislinskega del – deluje hidrofilno (privlači vodo)

Za izdelavo mila smo uporabljali naslednji materijal:

• 5 žličk čebeljega voska
• 70 g glicerinske baze
• 5 žličk kokosovega olja
• 3 žličke oljčnega olja
• 5 žličk rožne vode

Skozi praktičen način smo se naučili več o mil in smo naredili odlična in originalna darila za božič in Novo leto.

Kako izolirati genski zapis oz. molekulo DNK iz banane/ kivija/ jagode ali paradižnika? 

DNK (deoksiribonukleinska kislina) oz. ang. DNA je izjemno dolga molekula, ki s svojim zaporedjem osnovnih enot (nukleotidov) kodira genske informacije, pomembne za delovanje vsake celice oz. organizma. 
Na delavnici smo spoznali zakaj je ta molekula pomembna, kje jo najdemo, kako izgleda ter se naučili njeno podrobnejšo kemijsko zgradbo. Ker vemo, da se nahaja v vseh živih organizmov smo jo v domačem, prirejenem laboratoriju z uporabo različnih metod izolirali iz izbranih sadežev.
Za eksperiment smo uporabili: 
- izbran sadež,
- kuhinjsko sol,
- tekoči detergent,
- vodo in
- visoko koncentriran etanol. 

Na koncu pa smo še s pomočjo plastelina, upogljivih žičk in kartončkov izdelali model dvojne vijačnice DNK. 

Midheta Bašić

Sara Bašelj