Staranje prebivalstva
“Glede na projekcije Združenih narodov je Slovenija uvrščena med deset najstarejših držav v celotnem svetu. Danes je pri nas vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Če se bo takšna dinamika nadaljevala, bo delež starejših od 65 let leta 2030 predstavljal 25 odstotkov prebivalstva, do leta 2050 pa bo vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let. Po podatkih Sursa je bila lani povprečna slovenska starost 43,3 leta. Če sem nam sedanja povprečna starost ne zdi tako visoka, poglejmo primerjavo z letom 1960 – takrat je bila povprečna starost Slovencev manj kot 30 let. Že čez 20 let lahko pričakujemo, da bo povprečen Slovenec starejši od 50 let. Čez 20 let bo Slovenija doživela svojega abrahama.”
Andraž Rangus, Staranje slovenskega prebivalstva, MMC RTV SLO, Radio Slovenija, 5. avgust 2019, Ljubljana
Projekt je spodbudil premislek o staranju prebivalstva
V letu 2019 je v Idriji potekal projekt »Mladi starci«, ki je s svojim provokativnim naslovom želel spodbuditi k premisleku o staranju prebivalstva in posledicah, ki jih ta proces prinaša s sabo. Spraševali smo se predvsem o povezavi med psihološkimi in prostorskimi potrebami in omejitvami, ki spremljajo starost.
Pričakovana življenjska doba in delež starejših v družbi se je v zadnjih desetih letih drastično povečal. Nova »stara« družba se bo morala prilagoditi drugačni strukturi prebivalstva v vseh aspektih, tudi iz vidika arhitekture, urbanizma in oblikovanja. Potrebne bodo spremembe in prilagoditve javnega prostora, spremembe pri oblikovanju stanovanj, prilagoditve javne prometne infrastrukture itd. Vse to so izzivi, na katere se moramo čimprej odzvati, da bo življenje čez deset, dvajset ali trideset let kvalitetno tako za posameznika in celotno družbo.
»Mladi starci« so zrasli iz vprašanja, kako in kje se bomo starali čez 50 let. Prekarne oblike dela, ki ne zagotavljajo socialne varnosti, so v porastu. Mladi se vse kasneje odseljujejo od doma, če sploh. Kasneje se odločajo za otroke, ker nimajo ustreznih prostorskih in socialnih pogojev. Zaradi daljše življenjske dobe narašča število kroničnih bolnikov. Okolje in naravni viri so vse bolj ogroženi. Podaljšuje se delovna doba in zmanjšuje socialna varnost, predvsem v mestih pa kritično primanjkuje stanovanj. Potrebujemo nove načine bivanja, ti pa zahtevajo nove pristope, materiale, tipologije … Odsotnost prostorske politike in državne strategije za prilagajanje (bivanjskega in javnega) prostora na nove demografske razmere je zaskrbljujoče. »Mladi starci« zato iščemo odgovore o prihodnosti staranja, tudi s pomočjo pričujoče publikacije.
Zdaj je izšla še publikacija - vabljeni k branju!
V publikaciji boste našli veliko splošnih podatkov o povezavi med staranjem in prostorom, rezultate medgeneracijske delavnice, ki smo jo izvedli v sodelovanju z dijaki Gimnazije Jurija Vege in člani Društva upokojencev Idrija, ki so s skupnimi močmi pripravili nekaj predlogov za bivanje v Idriji in pa študije primerov iz tujine.
Leto 2020 je bilo še posebej zaznamovano s problematiko bivanja v domovih za stare v času epidemije. Naj bo to še en razlog več, da prelistate publikacijo. Ni še prepozno.
Projekt »Mladi starci« je bil financiran s strani Ministrstva za okolje in prostor v sklopu Javnega razpisa za sofinanciranje projektov promocije in ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve v letu 2019 in Mladinskega centra Idrija. Občina nas je podprla z brezplačnim prostorom za razstavo v bivšem Vitaminč'ku.
Katja Martinčič, m.i.a., Primož Pavšič, u.d.i.a. in Tina Mervic, mag. psih.
