MCI: T: +386 51 231 049  |  E: info@mcidrija.si    HOSTEL: T: +386 40 808 022  |  E: hostel@mcidrija.si

Living in Idrija by Maja

četrtek, 29 oktober 2020 08:17

Že kar nekaj tednov odlašam s pisanjem tega sestavka. Po malem razmišljam o tem, kaj mi je všeč na domačih grudih, kaj mi je pomembno in kaj cenim. Medtem ko prenavljam stanovanje, v katerem je včasih živela stara mama (in za katerega sem vedno rekla, da v njem pa res ne bom nikoli živela), in medtem ko se sprehajam po okoliških hribih in gozdnih poteh ter srkam vase jesenske lepote okolja, ki me obdaja, opažam, da se po zadnjih desetih letih življenja od doma končno spet gnezdim v domačem Godoviču in da mi to pravzaprav ustreza. Ne samo, da mi ustreza, celo zelo sem zadovoljna, da si lahko ustvarjam življenje tukaj. Po letih potovanj in življenja v tujini, premikanja iz kraja v kraj, iz države v državo imam ta privilegij, da poženem korenine v okolju, ki ima prelepo naravo, pitno vodo, čist zrak, dobro zemljo, dih jemajoče razglede, meni ljube in domače obraze blizu ter potencial za razvijanje in negovanje novih poznanstev in soustvarjanja skupnih projektov.


Ko sem se pred enim letom vračala domov iz tujine, sem razmišljala, da imam pravzaprav možnost, da se odločim za življenje kjerkoli v Sloveniji. Ker nisem bila vezana ne na službo, ne na nek partnerski odnos, bi si lahko začela ustvarjati to svoje gnezdo na kateremkoli koncu naše države. Tako pa so mi misli šle v smeri mirnega Godoviča, gozdnatih hribov, domačih odnosov, poznanih obrazov, prijateljskih sosedov, vaškega bajerja, čudovite Idrijce ter možnosti za raziskovanje še nepoznanih predelov občine in skupnosti ljudi.


Mislim, da za tisto, kar jaz vidim kot dobro in kvalitetno življenje, ne potrebujem dosti. Občutek pripadnosti okolju in skupnosti, v kateri živim, je zame osnova za vse drugo. Odnosi z naravnim okoljem, ki me tu tako lepo sprejema in daje vse, kar potrebujem (kot že omenjeno – čista voda in zrak, dobra zemlja, mir), in odnosi z ljudmi v ožji in širši skupnosti so tisti, ki na nek vzajemen način podpirajo tudi odnos, ki ga imam do same sebe. V Godoviču, Idriji in vseh okoliških krajih vidim tudi ogromno možnosti, ki me lahko podprejo v prihodnosti pri ustvarjanju življenja, ki mi je še bolj pisan na kožo. Predstavljam si, kako imam oziroma si ustvarim službo, ki mi omogoča delo v občini, sanjam o povezovanju in ponovnem povezovanju z ljudmi, ki imajo odprte glave in srca, zamišljam si projekte, ki podpirajo tako posameznika, skupnost in naravo, vidim, kako ob nedeljah jem žlikrofe, pijem sveže kravje mleko od lokalnih kmetov, se zapeljem na kavo v Idrijo in se družim ob raziskovanju 1000 in enega kotička, ki se skriva v naših dolinah, po hribovjih in na planotah.


Včeraj me je prijatelj iz tujine vprašal, kaj je moj naslednji projekt. Pričakoval je, da mu bom na dolgo in široko pripovedovala o tem, kam bom spet šla potovat in kaj bom tam delala. Jaz pa sem se zadovoljno nasmehnila sama pri sebi in začutila, kako lepo je, ko lahko končno poženem korenine doma, v kraju, ki mi je po vseh teh letih bolj domač in hkrati bolj zanimiv kot kdajkoli prej.

Maja Pišljar

PRP LEADER EU SLO barvni 1 2