Že kar nekaj tednov odlašam s pisanjem tega sestavka. Po malem razmišljam o tem, kaj mi je všeč na domačih grudih, kaj mi je pomembno in kaj cenim. Medtem ko prenavljam stanovanje, v katerem je včasih živela stara mama (in za katerega sem vedno rekla, da v njem pa res ne bom nikoli živela), in medtem ko se sprehajam po okoliških hribih in gozdnih poteh ter srkam vase jesenske lepote okolja, ki me obdaja, opažam, da se po zadnjih desetih letih življenja od doma končno spet gnezdim v domačem Godoviču in da mi to pravzaprav ustreza. Ne samo, da mi ustreza, celo zelo sem zadovoljna, da si lahko ustvarjam življenje tukaj. Po letih potovanj in življenja v tujini, premikanja iz kraja v kraj, iz države v državo imam ta privilegij, da poženem korenine v okolju, ki ima prelepo naravo, pitno vodo, čist zrak, dobro zemljo, dih jemajoče razglede, meni ljube in domače obraze blizu ter potencial za razvijanje in negovanje novih poznanstev in soustvarjanja skupnih projektov.